pozdravlen jst ne kadim trave zdj 5 dni. pa me zanima ce je res da se lahk spucaš thc-ja s citronko.pijem jo že pet dni v zelo velikih kolecinah.. in tudi veliko tekocine spijem.. stvar je taka da mam jutri pregled za službo.. bom se vedno pozitiven?? prosim ce mi lahk odvoriš čim prej.. drugače pa sem redni uživalec trave ze par let.. hvala za odgovor..

Človek drogo v tekocinah ti na zdravniskih testih ne bojo gledali…razen ce firma izrecno to zahteva…test pa je zelo drag…s citronko se se ne boš “očistil”…Prej se boš očistil če boš jedel ameriške borovnice in podobno sadje…Je pa dobro da popiješ veliko tekočine…Ko greš na test ne daj jutranjega urina..poskrbi da boš šel par krat na wc preden boš dal urin…Veliko sreče.

Tudi od kave si lahko odvisen. Vsako stvar je treba uživati omejeno.

A kako kaj spanje ?jaz kadim skoraj 20let in sem probal večkrat nehat samo zmeraj ne spim ko sem nehal za teden dva zato sem zmeraj začel nazaj.kako vam vspe nevem…

Zivijo!
Oo totalno te razumem, jaz imam sicer problem prav obraten. To kar ti dozivljas brez trave sem jaz z travo in zdaj ko sem normalna ne morem pridet vec iz tega obcutka! Nisem vec jaz, totalno sem se spremenila. Menite da bom postala spet stara jaz? Ker mi res ni prijetno. Dozivela sem res grozno izkusnjo s travo. Izven telesno. Cuden mi je obcutek biti v telesu, biti jaz…

Sam sem kadil celotno puberteto ..in potem 6 let ne in potem spet obdobje, katero mislim, da se končuje. V glavnem: po naravi sem precej nervozen človekm oziroma človek, ki ima možgane nonstop v pogonu, kar privede do izgorelosti in obenem človek, ki se v momentu lahko tako napumpa, da res ni dobro.
Po drugi strani sem velik hedonist. Rad se razdajam in se tudi verjetno kar bi (če bi zdravje jemal kot samoumevno in življenje nebi zahtevalo obveznosti, ki so potrebne za preživetje).
Da “poenotavim”: sem v frustraciji, ker mi trava v idelanih okoliščinah 1x na teden ali dva tedna deluje zelo blagodejno bolj kot šport, bolj kot ne vem kaj, ker se edino takrat zbudim res. ampak res spočit in mi predstavlja najboljšo možnost, da presekam stres in piko na i oziroma nagrado za ves trud, ki ga vlagam v življenje.
Ko sem začel nazaj kaditi, sem po zgoraj omenjenih idealnih okoliščinah skadil vsak dan po šihtu že 3 jointe, pri čem se zavedam, da sem v času ko od sebe največ pričakujem (bom – ne bom, oziroma, če ne bom zdaj, kdaj potem bom kaj konkretnega naredil?) zabil ta čas, hkrati pa se zavedam, da mam vse možnosti, da postanem zagrenjen čičo, ki ga nihče noče prenašati, če s takim tempom kajenja nadaljujem tudi v prihodnje, ker ne bom izkoristil življenja na način kot bi ga po svojem mnenju lahko.

Stvari, ki bi se naj uživale so takšni uporabi tudi namenjene, zloraba pa ima v vseh pogledih skrajne posledice (glede na intenzivnost) in govorim o posledicah, ki ste jih večina že omenili, sicer pa odvisno od človeka do človeka.

Nasplošno pa ja .. iskanje prave/sredinske niti je izziv na vseh življenskih področjih in hkrati sploh življenju daje smisel in dogajanje. Ker isto kot skozi življenje ne odgovorimo 1x (pač pa na stotine krat) na eno in isto vprašanje (odvisno od življenskega obdobja) je odgovor vedno drugačen, sam s sabo bijem vsakodnevno bitko, če si bi skadil ali nebi (po moje tudi 20x v eni uri in odgovor je vedno drugačen) in je najbolje, če trave kar nimam doma, ampak kaj ko je dostopna res povsod.
Osebno mam problem, da najdem izgovor za nagrado v vsaki situaciji – pač …se rad nagradim:) in ja, trenutno sem v fazi, ko iščem nagrade v drugih situacijah in delam na psihičnem odvajanju od tega sladkega, a obenem za življenje totalno stagniranega rituala (pri določenih ciljih bi brez kronične utrujenosti in demotivacije, ki jo prinaša zloraba trave 3x hitreje napredoval kot sem sicer)!

Že slabo leto sem v fazi ko skadim kakšnega čez teden in več za vikend (borbe s sabo imam nosntop) in tudi tole bom počasi razrečil ko v zavesti ritual nagrajevanja zamenjam s čim drugim in travico spet zamenjam za zdravilo, ki mi občasno res ustreza.

Ker življenje vidim dolgo se mi zdi, da bo to spet eno obdobje dokler se življenska ampliudia spet ne spremeni in bom ob koncu tega obdobja mogoče spet komentiral na to temo.

Osebno mislim, da bom skozi vse življenje počasi ostal v konfliktu s tem – včasih manj intenzivno, včasih bolj, odvisno koliko bom si pustil – mogoče celo ne bo konflikta, ampak koliko se poznam sploh ne vem, če je predmetno, da razmišljam o tem, da se pustim presenetiti.

Srečno vsem – nam