Tudi moja draga tašča se je pred kratim zajebala . Tolko je imela proti meni od vsega začetka,še preden sem jo spoznala .. in je mojega nagovarjala proti meni . In na koncu se je izkazalo,da je ona tista slaba in ne jaz. In zdej je tako da kdaj pa kdaj jaz tolažim njenega sina,da le niso tako slabi . No ampak z vnukinjo pa ne imela dosti stikov . Take ženske,ki zagovarja nasilje nad otroci in ženami (pred mano je to povedala!) moji otroci okoli sebe ne rabijo . Malo sem zašla s teme.. moja taščica je mislila,da si z možem nič ne poveva in celo očitala mi je zakaj mu vse povem . No od takrat naprej je bila malo bolj pazljiva dokler mi ni prišla kričat na vrata naj ji odprem,čeprav sem ji povedala ,da imam obiske in da ji ne bom odprla . Samo gospa misli,da se ji bomo vsi prilagajali . Gospa je tudi pozabila,da obstajajo telefoni in je njej “ljubi” sinček slišal vse . Od takrat naprej je taščica bolj prijazna ampak ,draga taščica,zapravila si si mojo in sinovo naklonjenost/ljubezen/spoštovanje .. in zaradi tega tudi vnukinje ne boš videla. No sej je niti ne pogreša kej dosti saj ima doma še enega sina . Ki je bogi in se mi res smili. Če bi lahko,bi ga k sebi vzela . Zadnjič sva se pogovarjala z možem,če zadaneva na lotu najprej njemu kupiva eno stanovanje dalweč stran od njih .
No zdej me pa napadajte kolikor vam paše 🙂

Ma jaz ne vidim samo tega. Jaz vidim, kako tile sineki zaidejo v alkohol in drogo.
Pravim, da otrok rabi tako mamo, kot očeta. Oba lika, da ima nek normalen razvoj.

Jaz bi pa samo nekaj pripomnila.
VSE ki imate vredu tašče in se z njimi razumete sploh ni treba komentirati tega bloga ker ne poznate tega kako je ko Vas nekdo sovraži in se do Vas obnaša kot do smrtnega sovražnika,ki ga je treba pod nujno uničit in z tem spodkopava vas in bo naredila vse da se pocutite kot nicvredna smet na cesti,tudi blati celo Vašo družino (tudi otroke!!!) in vse to ker imate radi njenega sina?!?!
Vsaka mama se mora zavedat da si otroka ne naredi zase,otrok mora sam spoznati svoje napake mi ga lahko samo pravilno usmerjamo z nasveti. Seveda vsaka mama zeli vse najboljse za svojega otroka,ampak svojo partnerico oz.partnerja si bo izbral sam,to mora biti samostojna odlocitev,ki bi jo mogla vsaka mama podpreti.
Dokler bo moja bodoča snaha imela rada mojega sina,jo bom zaradi tega tudi imela rada jaz,ni noben popoln in ni potrebno da se jaz super razumem z njo ce se onadva super razumeta,jaz se bom trudila glede odnosa do vsakogar ne pa da nekoga obtožujemo brez vzroka,da nam bo vzel otroka!!!! Halooo to ni normalno!!!
Ne vem zakaj obtužujete ubogo žensko,ki je pač napisala tak naslov,ko sploh ne veste kak je to hudo in kako te lahko to prizadane.
Sama imam izkušnje,čeprav jaz moram it k njej na obiske,ze zaradi vljudnosti,ampak ne prenašam več vsega kar mi govori in hvalabogu je moj tudi sprejel dejstvo,da se pač ne marava po vseh teh letih. In jaz ji tudi nisem NIKOLI! nic naredila, za svoje razmerje se trudim in sem marsikdaj se razjokala in trpela kot pes zaradi tašče.
In lahko z mirnim srcem povem da ce nebi otrok poznal ene babice nebi nic izgubil! Ker ce se mu ne izkazuje ljubezen in se samo pamet soli kako se vzgaja otroka in nic ne naredis prav in otrok opazuje ta odnos,je boljse da ima eno babico,ki ga ima neskončno rada kot pa tri,ki bi samo ukazovale in ga učile sovraštva.

želim si tako snaho kot si ti,ki razmišlja s svojo glavo.čeprav me je naslov teme spravil v smeh.

Navedeno
opazovalka danes
Jaz pa sedaj nekaj razmišljam… Opazujem te enostarševske družine. Mati, ki ostane sama s sinom-mogoče tudi zato, ker je po rojstvu izključila moža.Ponavadi se na otroka bolestno naveže. Živi zanj in skozi njega. Prav ‘poroči’ se z njim. Onadva sta družina- vsi okrog so zlo..
Kaj pa to? Še kdo vidi to?

Ma jaz ne vidim samo tega. Jaz vidim, kako tile sineki zaidejo v alkohol in drogo.
Pravim, da otrok rabi tako mamo, kot očeta. Oba lika, da ima nek normalen razvoj.

veš jaz pa poznam družino,ki ima pet otrok,živijo na kmetiji oba starša sta kmeta,pa ni čisto nič drugače.moja bivša tašča je tolk časa rovarla in mu dajala potuho,da sva se ločila-pa me ne boli več.če maš v glav pošlihtan ni nobenga problema v kakšni družini živiš.ja če je oče pijane ma pa res idealen lik hee

Zaenkrat sem imela to srečo, da sem na lastni koži občutila obe verziji. Moja bivša tašča je bila kot te ki jih opisujete. Na poroki mi je čestitala in zraven glasno povedala, da sem sicer blazno simpatična a me nikoli pod nobenim pogojem ne bo marala: ker sem ji vzela sinčka edinčka!

Moja zdajšna pa je čisto nasprotje, z njo mi je pa v veselje popit kavo. Obiskov se po svoje prav veselim!

Tko da težko rečt, da je problem le v meni kot snahi.

jaz pa rabim pomoč
ne vem, kako je prišlo tako daleč. berem vse možno o čustveni inteligenci, ampak ne morem mimo vsega kar se dogaja.
Tašča je pred tremi leti prišla k nam v stanovanje živet, stara je manj kot 60 let. Ne vem točno kdaj se je najin odnos tako zjebal. Vem, da na začetku ji ni bilo nič všeč, jaz nisem nič dobr naredila, še pometat me je učila, itd. Od začetka sem bila tiho, ampak potem sem enkrat explodirala. Takrat smo mi k njej hodili na počitnice po en teden. Ni bilo tako hudo, zdaj pa moramo skupaj živet. No v glavnem, zdaj čutim, da me iz srca sovraži, presenečena sem, kok lahko en človek nekoga sovraži. Mogoče sem bila jaz čustveno nezrela in sem jo nazaj začela zabijat, ko pač “nisem znala nič narest”. Še mentalno sem bla nezrela zanjo, ko sva se kaj pogovarjali, saj ti ne bi mogla to razumet… Kok je bla ona boga celo življenje, kok je ona delala za nas. Naj pa povem, da so imeli domačo obrt in se mož od zgodnjega otroštva spominja, da je moral cele dneve delat in se spominja kot otrok žuljev na rokah in nogah – a pri tem naj jaz mirno poslušam, kok je bla ona boga? imam 7 letnega sina in pod nobenim pogojem ga ne bi prisilila da cele dneve dela, tudi mož ne, ne vem pa zakaj je vedno na taščini strani ko imava konflikt. Grozno je živet z nekom, ko misliš da te tok soraži. Imam občutek, da me tok sovraži, da zanalašč dela stvari, da me živcira. En primer je, da posodo zlaga v pomivalni stroj narobe obrnjeno, kozarci gledajo gor, sklede, … sem ji že 50 x rekla, ampak vedno isto. Cel dan delam, pridem ob petih domov, pol pa me čakajo še drugi stresi. Odmaknila sem se, doma sem tiho, niti z možem ali s sinom se ne morem pogovarjat, ker pride kakšna izzivancija in jaz sem potem za vse kriva. Tašča ne bo šla drugam živet. Najraje bi vzela sina in šla, ampak ne morem zaradi nje zapustiti moža, ki ga imam neizmerno rada in otroku vzet družine. Ali pa mu s tem, da raste v takih pogojih več škode delam. Ne vem. ne vem

Zakaj pa tašča “mora” pri vas živet? Če pravilno sklepam, izvira vse tvoje nezadovoljstvo iz tega, da v stanovanju niste sami in se moraš avtomatično podrejat tretji osebi, ki tebi nič ne pomeni in jo verjetno sovražiš trikrat bolj kot ona tebe, ki te sploh ne sovraži, le nesrečna je, da pri teh letih nima svojega kotička. Se mi kar zdi, da se je tašča v preteklosti odpovedala svojemu stanovanju, da ste vi prišli do njega ali do večjega, seveda pa je bila v paketu tudi tašča, ki ti je zdaj odveč. Sem njenih let in si ne morem predstavljati, da bi morala živeti na tak način kot ona. Vsekakor bolje ne bo nikoli, kvečjemu slabše, zato bi jaz na tvojem mestu razmišljala, da bi tašči omogočili bivanje v samostojnem stanovanju, četudi v najmanjši garsonieri, le da bi imela svoj ključ in svoj mir, ti pa tudi.

Draga Marinca,
Hvala za odgovor. Žal si narobe sklepala, tašča ima svojo hišo v tujini, ki je zdaj prazna, prišla je k nam ker je bila neki bolna in je rekla, da noče sama živet. Njena hiša je prazna. Nič ni ona prodala za naju, drugega razen hiše nima, stanovanje dvoinpol sobno sva si sama kupila v celoti, edino kar so nama pomagali so bili moji starši, ona pač ni imela in nihče ni pričakoval, da bo svojo hišo prodala. Zdaj pa hodi do zdravnikov in “mora” biti pri nas. Ker slovensko ne razume dobro, mora eden od naju za vsako njeno kontrolo pustit službo in it z njo, to sem večinoma jaz, ker ima mož tako službo, da ne more kar tako vn. Sicer se razume z zdravnico, ampak noče it sama na kontrole, zato nimava druge izbire, na cesto jo ne bova vrgla.
Ravno rada jo nimam priznam, sovraži me pa ona 3 x bolj kot jaz njo, ker me sovraži do te mere, da dela zanalašč stvari, vključno s tem, da dela finančno škodo-ne bom šla v detajle, ampak popravila so naju stala in vse se “kr tko pokvari”. Včasih sem kaj povedala možu, pa mi je reku, da si domišljam.
Zaradi nje sem otroka vzela v spalnico, da ima ona sobo, da se ne počuti kot vsiljivka, sedemletni otrok pa spi z nama.
Zavedam se problema, verjetno je del krivde moj, da je najin odnos tak kot je. Poskusila sem biti prijazna z njo, ampak ko vidim, da nekaj dela proti mene iz zlobe, me vse mine. Včasih sva imele več konfliktov, ampak kot sem napisala, jaz ne komuniciram z njo več toliko. Zdi se mi, da nekoga mora imeti za konflikte in ker to nisem jaz več, se je spravila na lastnega sina. Z možem sta si že marsikaj rekla, naslednji dan pa se dela, kot da nič ni bilo, izziva 7 letnega otroka, da se pri kosilu začne jokat, skriva mu igrače. To je moja perspektiva, njena je sigurn drugačna, verjetno misli, da je ne maramo, da nočemo da je pri nas – to si jaz sicer želim, ampak tega nismo naglas nikoli rekli. Poleg tega me največ od vsega živcira s tem, da vsakič ponavadi zvečer ko greva z možem v spalnico, ona za vrati prisluškuje. ker je kopalnica blizu spalnice, vsakič ko pridemo iz spalnice ona gre glih takrat v kopalnico.

JOVA,

Ti si si jo že psihološko podredila s tvojimi hinavskimi vsakodnevnimi kavicami, in tako obvladuješ sina pa še tamlado…Katastrfoa…
Kaj majo mladi vsak dan za poročati starim kje so bili, kaj so delali…..
Ta dežela Šentflorijanska, svet na glavi…
Tašče pa mislijo, da se bo cel svet okrog njih vrtel, najbolj da so zraven, ko se dela vnuke….

Moti me, ker se na forumu zmeraj začnete le napadati med seboj. Zakaj le? Vsak ima svojo izkušnjo in na podlagi te svoje mnenje. Jaz tudi imam taščo, ki me je sprejela kot vdornika v družino, kjer je imela odnose z možem in sinovi pošlihtane tako, da je moralo biti vse po njenem, ali pa ni tedne dolgo govorila z njimi in tudi ne gospodinjila… Če ji kaj ni pasalo delati, je zaigrala migreno in “umirajoča” ostala v postelji, ko pa so člani družine odšli, je šla pred TV in se veselo najedla. Potem sem v hiši živela tudi jaz – med porodniško stalno prisotni moteči člen – in takoj začela razvozlavati njene igrice – pa še poučevala me je, naj tako tudi jaz ravnam z dedci, če hočem dobro živeti. Mož se je je bal in mi ni verjel ničesar (čeprav je v resnici dobro vedel, kaj se dogaja, kot mi je po veliko letih priznal, a so živeli samo po načelu, kako ohraniti mir v hiši). Njeni stiki z vnuki so bili pa takšni: jaz vaših pankrtov ne bom pazila, grejo mi na živce; ko pa je prišel kakšen sosed ali sorodnik mimo, pa je izvedel, kako je preobremenjena z varstvom… Kasneje je klicala otroke npr. pred kosilom in rekla npr.: “Na bombon, saj vem, da ti ga tvoja hudobna mama noče dati, ker te ne mara…” Take stvari sem slišala na lastna ušesa. Ali pa so bili ukazi pred tastovim prihodom domov, naj ji prinesem otroka, da mu bo rekla, kako ni mogla nič narediti zaradi varstva…, da ji ne bo očital… Ljudje so jo kmalu spregledali, le njeni “dedci” se niso upali nič ukrepati. Potem sta otroka malo zrasla – kaj vsega si je z njima privoščila, bi lahko dneve dolgo razlagala, a stvari so že prav bolne in mi še verjeli ne bi… – in začela odklanjati obiske pri njej: zakaj? Kadar sta se prikazala, npr. nista bila lepo ostrižena, le kdo ju je tako ošamaril; nista bila lepo oblečena, ne v pravih barvah… saj izgledata kot šemi; sigurno sta dobila same cveke (čista odličnjaka…), na koncu pa še nesramne in lažnive pripombe o njuni mami in njenih sorodnikih pa o njunih prijateljih, ker sta neumna, če se z drugimi nevrednimi ljudmi družita… Tako da, tisti, ki napadate v smislu, da kdo otroka prikrajšuje za babico: treba je vedeti, če je ta babica vredna biti babica, ali pa otroku samo škodi!!!!

Nisem zaradi tega carica,niti se ne počutim. Poanta je v tem, da mož ne bi imel za bencin, če ne bi jaz šla dvignit denarja in ne bi mogel obiskati tašče. Jaz sem ga nagovorila, naj jo gre malo pogledat in ker je rekel, da nima dovolj za tank, sem se ponudila, da grem dvignit denar, ki je še ostal na mojem računu. Ona pa mu potem želi vsilit mnenje, da si jaz želim, da je ne obiskuje.
Sedaj je videl obe plati medalje in mu je postalo jasno, da je tašča tista, ki nonstop nekaj najeda.[/quote]

jaz ti prav nič ne verjamem,žal

No jaz moram dodati, ker je tašča tudo pri meni “usrala”skledo. JAz sem imela s taščo in tastom težave. Začelo se je ko sem bila prvič noseča. Živimo ne daleč stran in ko sta se peljala mimo hiše in me ni bilo doma, me je tast obtožil, da se gonim, ko smo odšli na dopust na morje zapravljamo denar, namestao, da bi delali hišo in še velikooo več, pa se mi ne da o tem pisati. Moj mož je bil VEDNO NA MOJI STRANI, kadar sta me napadla vpričo njega. Tudi on se je ves čas prepiral z njima. Je imel zelooo nemirno otroštvo in mi ni želel govoriti veliko o tem. Govoril mi je da je njegova mati zahrbtna in manipulativna in da se z njo ne da. Veliko let sem mu govorila, da se z vsakim človekom da na lep način.. Potem sem izkusila in izkušala na svoji koži… Moja mati mi ni ravno verjela, ko sem ji občasno pojamrala, kakšna sta .In ko je šla enkrat k njima na obisk, ko smo bili na morju, sta jo tako zmasirala (takrat je šele spoznala situacijo,saj ni mogla pozabiti njihovih besed ves mesec), da bi onadva odšla na morje in da kakšna sem da samo okrog hodim ( pa nseim zapravljivka, vendar sem na porodniški tudi šla k prijateljici na kavo seveda z otrokom… In vedno, ko sem kam odšla, sem si želela in bila v strahu, joj, ko bosta videla, da ni avta pred hišo bom imela spet težave 🙁 Zelooo sem trpela in možu nisem želela govoriti, da se ne bi preveč kregal z njima.. TAst je umrl (2 leti nazaj) in sem mislila, da bo kaj bolje. Še vedno se nisem glasno postavila na moževo stran, ko sta se onadva skregala. češ da je za vse sama (igra vlogo žrtve), se trudila da smo vsako soboto in nedeljo hodili k njej na kavo (čeprav sama ni marala prihajati, vedno se je zgovarjala mogoče je bila v 1 letih pri nas doma kakšnih 15krat…in ne pretiravam !). MOram še eomeniti, da poleg nje delamo hišo… Poslušala sem jo, ko je jamrala in gladila zadeve. Mesec nazaj pa MI JE DOVOLJ IN Z MENOJ SE NE BO VEČ IGRALA. Ko je kidala sneg se je razjezila na sina, da ne more kidati, sam je rekel, pa ne rabiš ( ponavadi se je skregal tokrat ne) in se obrnil in šel… Meni je dejala, da jo je nadrl … No in naslednji vikend nismo prišli k njej na kavo, ker sta njena vnuka imela neko zadevo (ona tega ni vedela) v nedeljo se možu ni ljubilo iti gor (dela cele noči) in po tem vikendu v soboto smo prišli na hišo ( ker zraven nje delamo hišo) in smo pred vhodnimi in garažnimi vrati imeli zložene IGRAČE, DVD PREDVAJALNIK,. JOPICE (KI STA IMELA OTROKA ZA PREOBLEČ, KO STA PRESPALA PRI NJEj) IN NAŠO SKUPNO (družinsko sliko: sliko sina, mene in vnukov)SLIKO, KI JO JE IMELA V KUHINJI (?!?!).jaz sem mislila, da mi bodo izpadle oči :((((pa SAJ JI VNUKA NISTA NIČESAR NAREDILA, JAZ TUDI NE IN SIN..PAČ JE NJEN SIN. No naslednji daj je očitno našla v kopalnici zobne krtačke vnukov in zobno pasto, ter je še to prinesla pred vhodna vrata. MENI JE TAKO HUDO!!! ZAradi otrok, njenega sina in sebe, saj si ne predstavljam kako bom lahko živela poleg nje ona pa tako nagaja. iN LAHKO OBSOJAJO TISTI, ki imajo v redu razmere s taščam in lahko obsojajo tisti, ki tega nikoli niso izkusili. Vem samo, da tega ne bi privoščila nobenemu!!!. Očitno bom morala v knjigi obrniti nov list in posrati ta cmok v želodcu, da s taščo nikoli ne bo ok.. In boli, ker mene zelo čustveno izčrpajo slabi odnosi. Ne vem pa kako naj to predelam…In jaz aem možu dalal idejo, ko bo končana hiša, da pride k nam živet… jaooo

in nejeverni tomaži, NE OBSOJAJTE NOBENEGA, saj se lahko vse obrne in se ugrizneš v jezik. Vsaka izkušnja je resnična in boleča!

V tem:

Ni zastonj rek: Tašča mora biti tako daleč stran, da ne more priti na obisk v copatih. No, danes je menda že drugače, mora biti vsaj 15 avtobusnih ali železniških postajališč stran, pa brez avtomobila, če ga pa že ima, pa morajo vmes biti res obupne ceste.

Ženska je pač manipulatorka, ne na kvadrat, ampak na kubik. Kako ravnati? Najprej razumi, da ona vas
veliko bolj potrebuje, kot vi njo. Ker svojega življenja NIMA., se mora vtikati v vašega in zato vas potrebuje.
Torej imate “orožje” proti njenim manipulacijam. Kadarkoli dela “slabe stvari”, ji lepo odtegnete vašo
pozornost in prisotnost, ne komunicirate.
To ji tudi povejte, mirno in razločno, mama, če boš taka, nas ne bo. Pika. Nobenih drugih razlag in
izgovorov. Imate pravico do normalnih odnosov in imate pravico braniti se pred nenormalnimi. In to je vse.

Koliko žolča!
Svetujem da si vsi preberete knjigo z naslovom Strupeni starši od Susan Forward.

Je pa res, da moja bivša tašča ni bila niti pol tako nemogoča kot zdajšnja. Pa ne bom opisovala zgodbic, ampak zgoraj se najdem v milijon primerih. Ok. zdaj vem kaj se dogaja, ne razumem pa naših moških, ki se bojijo teh svojih mam. Res ne.
Moj je zaradi nje izgubil že dve ženski in dva otroka…nikogar ni, tudi otroke je odgnala, če bo šlo tako naprej, bom šla še jaz. Ne razumem tega njegovega straha ali kaj hudiča je to. Celo njegova hčerka je rekla, da tako hudo ni bilo niti takrat, ko je bila še prejšnja pri hiši, njena mama pa je isto rekla, da če ne bi bilo tašče, bi bila z njeno mamo še vedno skupaj. To pove vse.

In sdaj vprašam vse žolčne napadalce snah, kdo je tukaj nor?

O tistih, ki preklinjate snahe, pa le to, da se jaz z bivšo taščo čisto ok trazumem, zadnjič sva se srečali po par letih in spili celo kavico. In niti slučajno se ni dogajalo kaj takega kot se zdaj.

odgovorila bi samo na vprašanje: kdo je tukaj nor. Tašča je hudo osebnostno motena, ni pa nora.
Tvoj brezjajčnik najbrž ni osebnostno moten, je pa nor, ker to prenaša in se ne osamosvoji, seveda tudi nesposoben in po svoje uničuje svoje otroke. Ti pa si nora v tem smislu, da si najbrž precej domišljava, ker si mislila, da boš ti bolj sposobna uredit situacijo kot prejšnji dve, seveda pa tudi nesamostojna, če se greš najbrž pri ne rosnih letih uvalit nori ženski v bajto.
Če naredim povzetek: luda kuča.

Na vso žalost se strinjam v celoti.
In dodajam v svoj zagovor samo to, da se mi ni sanjalo, ker prden sem se preselila, jo je znal moj zelooo daleč stran držat. In nič si ne domišljam. Ostala bosta takšna. Premalo štejem, da bi lahko gore premikala, lahko se le odkotalim stran. Ok. Vem. Če sem to že naredila, bom izgleda še enkrat, ampak je vsakič naslednjič težje, pa še mlajši nisi.

Jaz tako pravim; V prvi vrsti sem jaz mama in jaz vzgajam svoje otroke in to je moje
življenje in ga ne dam nikomur da mi po njem hodi.

Ni šans!!!

Taščo sem dala na hladno in tako mi je ok, mož me podpira. Če hoče videti vnuke ni problem
jih mož odpele na obisk na 14 dni do 1x na mesec. Nič več!

Kokr se pustiš tako imaš, razen izjem. Naj pometajo s svojimi hčerami če jih imajo, z menoj
ne bodo, ker se nisem za to rodila.

Lep dan

Nam je tudi naša delala probleme od prvega dne. Mene ni sprejela, ker je “sina rodila zase” – edinec. Otrok ni hodila gledat, ko so se rojevali, ni je bilo na krste, birme itd, oz. včasih je bila včasih ne. Sekirala sem se primerno. Moj mož nikoli – nikoli ni potegnil z njo ali tastom, četudi mi je kasneje povedal svoje mnenje, ne pred njimi, na samem. Vedno je bil korekten. Potem je bila enkrat spet zaradi nečesa jezna na mojega moža, njenega sina in je v eno drago zmetala vse, kar smo ji dali – darila za rd, božič…vse še zapakirano, niti odvila ni stvari v 15 letih, sklepam, da namenoma ali iz hudobije.
Po 15 letih je potem meni počil film in sem jo (slučajno našla v mestu in ji ponudila prevoz) peljala po najdaljši poti domov, kar mi je kasneje očitala, in ji izpopevala vse njene napake in probleme, ki nam jih je naredila. Zamera je bila tako velika, da je par let sploh nisem videla drugače kot iz vozila. Živimo v isti vasi. Zdaj jo grem do 3x letno pogledat in ona k nam ravno tako. Boljša ne bo, slabša vedno. Zdaj sem že otopela in mi je zanjo vseeno, včasih mi je smešna. Moža podpiram, ko pravi, da so kakršni so, dokler so.

Moti me samo ena stvar in to me bo vedno, kar ji tudi oprostiti ne morem. med mojimi otroki dela razliko, ki se izkazuje v sladkarijah in denarju. Fantom da vedno čokolado, pred hčero jo pa skrije ampak mala to ve in trpi. Tega ji ne odpustim. Mala jo je vprašala, zakaj je nima rada, pa ji je rekla, da zato, ker je mamici podobna. Deklica je zelo senzibilna in je nekih deset dni jokala. Mislila sem jo iti gor zadavit. Če mene ne mara, mi je vseeno – njen problem, da se gre pa na otroka spravljat, crkne naj.

Več sreče

Jaz vam dam za prov. Ko te tasca maltretira, zanicuje, sovrazi tebe in celo tvojo druzino, ni vredna niti da se Ji ptić na glavo poserje. A ne da ima stik z vnuki, ki morajo ubogi vse to gledat, pri men je sedem letni otrok skontal kaj se dogaja in da to ni uredu, zato boljs za otroke, da se takih tasc izogibamo