Pozdravljeni,

Ker je na tem (in ostalih) forumih že nešteto tem ki se tičejo naših ljubljenih tašč, ne bom odpirala nove, ampak bi kar tukaj povprašala za mnenje.

Prebrala sem že vse teme s podobno tematiko, vendar nikjer ne najdem prav tistega kar iščem.

Moja tašča je čisto vredu in ko glede določenih stvari jo zelo občudujem. Vzgojila je tri otroke, vodi svoje podjetje in je aktivna športnica. Je optimistična in polna energije.
Po drugi strani sem jaz čisti FLEGMATIK. Res je da delujem navzven kot ena kislica, ampak jaz sem vedno taka, tudi če sem čisto vredu volje. Sem pa bila do nje vedno vljudna in je nikdar nisem z besedo užalila.
Skratka sva si kot NOČ in DAN.
Meni to ne predstavlja nobene težave. Ljudi ki se ne vtikajo vame, pustim na miru da živijo svoje življenje tako kot jim paše.
In kje se je zapletlo…

Pred tremi leti sva šla z partnerjem na svoje in si stanovanje opremila po svojih zmožnostih.
In takrat se je začelo..
Pride na obisk in si ogleduje stanovanje…zakaj pa sta kupila take stole..ne res niso vredu..zakaj pa imaš tisto sliko na steni, veš jaz bi dala raje gor dve manjši…ti bom drugič jaz eno siko prinesla, bo ravno sem pasala. In res je drugič slika tu in jo je treba gor obesit. In takih malenkosti je bilo še nekaj. Priznam da sem bolj kot ne ostala brez besed, ker dejansko nisem vedela kako odreagirati. Jaz tega v tujem domu ne bi počela NIKOLI. In če bi kdo rekel da je bil samo dobronameren nasvet, naj povem da je to povedala vsakič ko je prišla na obisk.

No na srečo je ni bilo prevečkrat na obisk tako da sem stvari uspela nekako požreti.
Z rojstvom vnučke pa je postalo še slabše, ker se tudi dosti več videvamo. Sem se imela za dokaj samozavestna mamico in nisem v dvomih glede oblačenja, hranjenja, spanja…Pa tudi kompliciram ne preveč, v zvez z temi stvarmi. Ampak ko je ona zraven nič ni OK. Saj veste…tpične pripombe: premalo/preveč je oblečena itd. Kupi ji komplet garderobi in jo začne takoj ko pride preoblačiti v svoje oblekice in na koncu izjavi da zdaj pa končno izgleda kot je treba. V glavnem kup je stvari v tem stilu, ki se na moji strani slišijo: Nisi najboljša mama – jaz znam boljše. In četudi vem da to ni res je vseeno mučno vsak vikend to poslušati in biti posledično že v petek slabe volje.
Naj še povem da je zelo dominantna ženka in je kljub možu in sinovom glavna v družini. Se ji raje ne upirajo preveč, ker itak nič ne dosežejo 😉

Joj malo sem se spihala in eno klobaso napisala. Kako naj dosežem da bo uvidela da sva si pač različni in da me bo morala sprejeti tako kot sem? Če ji partner kaj reče: ali a) mu reče da je nesramen in dela stvar naprej b) ali je užaljena in je en teden ni na spregled potem pa pokliče vsa vesela kot da nič ni in čez čas se zgodba ponavlja. Sploh ga ne jemlje resno.
Malce jo mam na sumu da ji pomagajo še kakšni hormoni menopavze, ker se je nekajkrat še jokat začela, češ da je ne maramo.

Težko bo volk sit in koza cela. Če je po njeno sem jaz prizadeta in obratno. Kakšen nasvet?
Težko bo sprejela da je njen sin odrasel in da ne potrebuje njenih nasvetov. Težko bo sprejela da jaz sploh nisem dolžna njej prilagajat svojega življenja. Težko bo sprejela da vnučka ni njena hči in da njena dolžnost ni vzgajati ampak “razvajati”. Seveda je to težko, ko pa imaš glavno besedo pri skoraj vsemu.

Spoštovani,

najprej samo kratka pomisel glede temperamentov. Če ste vi flegmatik, je tašča (ugibam) kombinacija kolerika in sangvinika. A tudi če bi bili obe enakega temperamenta, še ne pomeni, da bi bil konflikt med vama kaj manjši. Samo manifestiral bi se drugače.

Res, ljudje, ki živite po načelu »živi in pusti živeti«, ste velikokrat balzam za okolico. Pravično bi bilo, da bi vam drugi to vračali z enako mero tolerantnosti. Ampak življenje prinaša izzive, ki nas bolj ali manj boleče spodbujajo k rasti prav tam, kjer še nismo najbolje razviti. Vedenje vaše tašče kar kliče po tem, da se naučite postavljati meje. Ne samo, da imate do tega pravico. To je vaša, rekla bi, »razvojna dolžnost« – pomeni, da boste ob tem razvili tiste dele svoje osebnosti, ki vam jih do zdaj morda ni bilo treba – in pomembno je, da vam bo to prišlo močno prav tudi na drugih področjih in odnosih. Če omenim samo najpomembnejša: z možem in s hčerko. Ali si možu še nikoli niste želeli postaviti meje? In kako zelo pomembna je ta veščina pri vzgoji otrok. Če zmoremo postavljati zdrave meje tudi tam in takrat, ko nam je neprijetno, bomo dali otroku odličen zgled in se bo v praksi naučil, kako bo to uporabljal tudi sam.

Ob tem verjetno že razmišljate, kako je bilo s postavljanjem meja v vaši primarni družini. Kateremu od staršev gre to bolje, kateremu slabše od rok? Vi lahko to presežete. Če je tašča prvi dominanten človek, ki povsem brez takta posega na vaš teritorij, pa zagotovo ni zadnji. Seveda je prvi, ki bi ji moral postaviti meje, vaš mož. To zrel moški stori. Ni treba, da je grob niti nesramen. Toda moški pokaže svojo zrelost in to, da se je čustveno odcepil od matere, s tem, da se ji postavi po robu, kadar začuti, da žali njegovo ženo. Nič hudega, če se ji njegova brata in oče ne zmorejo upreti. Morda – to vam pač želim – bo on prvi, ki bo pretrgal to družinsko tradicijo. Ni pomembno, ali se oni s to tradicijo počutijo dobro – pomembno je, da ste prizadeti vi. Ali pa ste si že kdaj dovolili občutiti jezo na svojega moža, da je kar obupal nad poskusi, da bi mater v njeni gospodovalnosti ustavil? Ali pa je za vas varneje, manj ogrožujoče, da ste namesto na partnerja jezni na njegovo mater, ki za vas seveda nikoli ne bo tako pomembna oseba kot on?

Že mogoče, da je menopavza »sokriva« za taščine čustveno napete odzive, vendar ste lahko prepričani, da gre za vzroke, ki segajo veliko dlje v preteklost. Kadar ženska v zrelih letih po tistem, ko se prestraši, da je njena »šefovska« vloga v družini ogrožena, poseže po čustvenem manipuliranju (užaljenost, obtoževanje, da je družina ne mara), spominja na otroka, ki uveljavlja svojo voljo, dokler starši ne popustijo. Ampak takšen otrok nezavedno hrepeni samo po tem, da bi ga nekdo ustavil in ga odrešil vloge diktatorja … Imejte to pred očmi. Pristno uspešen in optimističen človek se ne vede tako; vsa silna aktivnost (podjetništvo, šport) je v tem primeru samo uravnavanje (potlačevanje) kdove katerih bolečih čutenj, ki bi privrela na dan, če bi si dovolil za en sam dan biti »flegmatična kislica«.

Slabovoljnih, napetih petkov si torej prej ali slej najbrž ne boste več želeli dovoliti. Cena, ki jo boste plačali, bo že omenjena užaljenost itn., torej nesprejetost. Tu pa se morate tudi vi vprašati, ali VI potrebujete občutek, da vas tašča sprejema. Kot vi niste dolžni prilagajati svojega življenja njenemu, se tudi ona ni dolžna prilagajati vašemu. Zato lahko pričakujete negativen odziv. Od vaše zrelosti je odvisno, ali ga boste lahko prenesli. Če boste želeli mir za vsako ceno, pa se boste morali sprijazniti z vsem neprijetnim, kar ste že našteli. O sitem volku in obenem celi kozi za zdaj ne razmišljajte. Ne še.

Vsekakor vam želim, da bi sledili svoji želji po samospoštovanju in ravnali v skladu z njo.

Hvala vam za tako hiter odgovor in spodbudne besede.

Jah že dolgo se, sama pri sebi zavedam, da bi morala na en “tečaj” postavljanja mej. Je pa res, da sem do sedaj kar dobro vozila skozi življenje, saj sem se uspela takim ljudev vedno nekako odmaknit. Zdaj pa ne gre.
Mislim, da zmorem sprejeti tudi dejstvo, da me tašča pač ne mara in ne bo marala, čeprav vsekakor ni ravno prijetno. Ampak če drugače ne gre. In do tega ima vso pravico. Kje pa piše, da ji mora biti nekdo ki ga je njen sin izbral, všeč tudi njej.
Bolj me ta odnos skrbi zaradi partnerja. Čutim da je močno razpet med nama dvema. Ne morem ga okategorizirati za maminega sinčka, vendar ga neka vez z primarno družino močno drži. Zelo se trudi in se je večkrat postavil zame – tudi če sam ni bil čisto prepričan v moj prav, ampak vem da ga je to zelo bolelo in ga je potem za mamo tudi skrbelo in žrlo. Tudi ko je prišlo do nesoglasji med bratom in starši je bil on zelo prizadet in je rekel da želi samo da bi se vsi dobro razumeli. Med obiski je tudi on napet saj pravi da je nenehno pozoren name-mamo-otroka in pazi da bi blažil kratke stike.
Kje je vzrok- ne vem. Verjetno bo sam moral presekati ta vozel.
Kakšna je moja naloga v razkrivanju tega odnosa? Ali naj se dela kot da nič ni, ali naj se poskušam o tem z njim pogovarjati? Kakšno je mesto “žene” pri reševanju vezi mati-sin?

Hvala še enkrat in LP
LP

Najbrž imaš internet in tudi kakšen paket na tv, kjer so tudi tuji programi. Če imaš dovolj denarja, pa lahko greš tudi na dopust v tujino. Svetujem ti, da se malo razgledaš in boš ugotovila, da princip, kjer odrasli otroci ustvarjajo družina na podstrehah tastarih, če pa že ne, pa mislijo, da morajo cele vikende skupaj previseti, ni kaj posebno uspešen in mnogokje sploh ni veljavi tako kot v Sloveniji. Če si ti stara 25 let, tašča pa 47, potem sta na kupu dve odrasli in polnomočni ženski, ki nujno rabita svoj prostor. Če boš čez 30 let pomagala ostareli tašči bo to lepo, ne pomeni pa, da jo moraš gledati sedaj parkrat na teden, ko sta obe v najlepših letih.
Poglej samo v naravo, ptički odletijo iz gnezda in si ustvarijo svoje novo gnezdo, čeprav bolj poznajo drevo od staršev, jih ni strah na svoje. Vsaka žival si naredi svoj prostor in ne dovoli vsiljivcem, da jih zasedejo. Zakaj je ljudem tako težko razumeti, da tudi rabijo svoj prostor?

Spoštovana katka copatka,

da bi se delali, da nič ni – za to tako ali tako veste, da se ne bo obneslo, ker vam niti vaš flegmatični temperament ne pomaga, da vas ne bi bolelo, prizadelo, se vas tako ali drugače neprijetno dotaknilo. Torej da, pogovor. Kako naj bi sicer mož uganil vaše misli?

Dobro vprašanje: Kakšno je mesto “žene” pri reševanju vezi mati-sin? Res je, ta problem je med njima, ker pa mučno posega v vajin odnos in tudi v vašega otroka, ga nima smisla ignorirati. Kaj menite o tem, da bi bili moževo sočutno ogledalo? Ne presojajte, ne kritizirajte, povejte pa, kako se vi počutite. Za kaj več me lahko pokličete.

Lep pozdrav,