Pozdravljeni. Imam še eno vprašanje. Začela sem jemanjem Asentre, sedaj je četrti dan polovica. Počutim se zelo slabo, se bolj sem nervozna, bolj živčna, vsaka stvar me vznemiri, vsega me je bolj strah, misli mi švigajo, spim ne ponoči. Sploh ne upam, na celotno tableto. Pred tem, sem se nekako obvladovala stres in me je potem minilo, tudi spala sem lahko ponoči. Zdaj me se mi zdi, kot da se mi hoče zmešati.

Pozdravljeni!

Nisem zdravnik, ampak vam bom poskusil pomagati s splošnimi informacijami. Če se počutite zelo slabo, je najbolje, da se posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom, ki vam je predpisal zdravilo.

Asentra (sertralin) je zdravilo iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje depresije, anksioznih motenj, paničnih napadov in drugih motenj. Kot navaja proizvajalec, včasih lahko ob začetku zdravljenja z Asentro nekateri ljudje doživljajo povečanje anksioznosti, nemir ali težave s spanjem.

Ti stranski učinki so lahko začasni in lahko izginejo po nekaj tednih, ko se telo prilagodi zdravilu. Lahko tudi ostanejo. Pomembno je, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom, še posebej, če se počutite zelo slabo ali če simptomi trajajo dlje časa.

Zdravnik vam bo morda svetoval, da zmanjšate odmerek, preidete na drugo zdravilo ali poskusite dodatne farmakološke terapije ali psihoterapijo. Ne prenehajte jemati zdravila ali spreminjati odmerka brez posveta z zdravnikom, saj lahko to povzroči druge neželene učinke ali poslabšanje simptomov.

Kot psihoterapevt z psihoanalitično usmeritvijo imam drugačen pogled na vaše simptome in zdravljenje. Psihoanalitična terapija temelji na razumevanju, kako nezavedni procesi vplivajo na naše misli, občutke in vedenje. Namesto osredotočanja na zdravljenje simptomov z zdravili, se osredotočamo na raziskovanje globljih vzrokov za vaše težave.

Čeprav se zavedam, da zdravila, kot je Asentra, lahko pomagajo nekaterim ljudem pri lajšanju simptomov anksioznosti in depresije, bi kot psihoanalitični psihoterapevt predlagal, da razmislite o terapiji, ki vključuje pogovor, raziskovanje in razumevanje vaših čustev in izkušenj.

V psihoanalitični psihoterapiji bi se osredotočili na prepoznavanje vzorcev v vašem življenju, ki prispevajo k vašim težavam, na primer nerazrešene travme, medosebne konflikte ali neskladja v družinski dinamiki. Skozi psihoterapevtski proces bi vam pomagali razumeti, kako te globlje težave vplivajo na vaše trenutne simptome in bi z vami delali na reševanju teh vprašanj, da bi dosegli dolgoročno izboljšanje.

Čeprav bi bilo morda v nekaterih primerih primerno združiti zdravljenje z zdravili z psihoanalitično psihoterapijo, bi kot psihoanalitični psihoterapevt poudaril pomen raziskovanja in reševanja globljih težav, ki lahko prispevajo k vašemu počutju.

Vam želim, da najdete način pomoči, ki  vam bo najbolje ustrezal. Sem vam na voljo za dodatna vprašanja.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni. Sedaj sem šesti dan na polovički Asentre. Na začetku sem mislila da se mi bo zmešalo, sedaj pa sem cele dneve zaspana, se bolj me je vsega strah, kot pred jemanjem. Zdi pa se mi, kot da sem neka čudna, umirjena ampak moje misli se bolj švigajo, kot pred jemanjem. Sedaj bi mogla na čelo tableto ampak me je preveč strah.

Pozdravljeni,

Pri jemanju Asentre so možni neželeni učinki, med njimi tudi povečana zaspanost, povečana tesnoba in motnje spanja. Te neželene učinke lahko občutite še posebej na začetku jemanja zdravila. Vendar pa se ti simptomi pri večini ljudi izboljšajo s časom, ko se telo navadi na zdravilo. To lahko traja nekaj tednov.

Glede na vaše težave je pomembno, da se pogovorite z zdravnikom, ki vam je Asentro predpisal in tudi podrobno poveste s kakšnimi težavami se soočate.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni. Prosim za vaš nasvet/odgovor. Minevata 2 meseca od izgorelosti, psihičnega in fizičnega kolapsa. Kapljica, ki je prelila kozarec so bili odnosi v delovne okolju. Sem v bolnišniškem staležu. Imam veliko željo in tudi voljo, da pridem ven iz vsega…da zaživim mirno in umirjeno. Utrujenost in potreba po spanju sta blažji. Nekako vseskozi iščem ravnovesje do kod lahko “obremenim” telo, da me ponovno ne položi v posteljo. Ostajajo pa panični napadi, tesnoba, nemir…nenapovedani pretirani odzivi. Vse mi je potencijalni stresor. Vse to mi jemlje veliko energije. Psihijatrinja mi je predpisala Cipralex 10 mg, vendar se za jemanje tega nisem odločila…posebej po prebranih stranskih učinkih in po pogovoru z ljubmi, ki jemljejo isto zdravilo, ali podobno. Ne želim si izkušnje, da bi me otopilo, da ne bi bila zmožna čutiti. Menim, da se “moram” soočiti z vso paleto (neprijetnih čustev), saj so na površje priplavale mnoge travme iz otroštva. Zavedam se, da je velik del moje tesnobe povezan tudi z zaskrbljenostjo glede finančne negotovosti. Spopadam se strateško …veliko berem, raziskujem. Poskušam biti čimveč v naravi, na kolesu, s psom … sproščati se ob glasbi, z pobarvankami…saj  menim, da se “moram”, kljub bolečini, stiskanju v prsih, napadih panike, z vsem soočiti se brez zdravil.  Želim razrešiti vzrok. Menim, da bi mi jemanje antidepresiva čutenje umrtvilo, a ravno na tem področju se moram naučiti mnogo o sebi…prepoznati, občutiti vsa čustva. Tega nisem naučena. Trenutno hodim na  skupinsko psihoterapijo, večkrat tedensko. Izrazila sem željo, da bi v prihodnje nadaljevala tudi individualno. Rada bi slišala vaše mnenje. In hvaležno sprejmem kakršenkoli dodatni nasvet kako si lahko pomagam. Ali bi si pomagala v največji stiski tudi z baldrijanovimi kapljicami? S kakšno drugu naravno “pomoči”? Naravnana sem na rešitev in jo iščem. Hvala za branje in vaš odgovor. Lepo vas pozdravljam.

Pozdravljeni,

Vaše trenutno stanje, povezano z izgorelostjo, tesnobo, nemirom in paničnimi napadi, lahko razumemo kot simptomatiko vaše notranje dinamike, ki se je dolgo časa kopičila in končno presegla mejo vaše sposobnosti, da bi jo obvladovali. Vaša želja in volja, da se soočite z vsemi neprijetnimi čustvi, je lahko pozitiven korak k razrešitvi vzrokov vašega trenutnega stanja.

Smiselno bi bilo, da se posvetite raziskovanju svojega notranjega sveta in prepoznavanju vzorcev, ki so se razvili v vašem življenju, še posebej tistih iz vašega otroštva, ki lahko vplivajo na vaše trenutno doživljanje. Omenili ste, da so se na površje priplavale mnoge travme iz otroštva, kar lahko kaže na to, da obstajajo globlji psihološki procesi, ki jih je potrebno raziskati.

Vaša zaskrbljenost glede finančne negotovosti lahko predstavlja tudi pomemben stresor, ki vpliva na vaše trenutno doživljanje in vedenje. V tem smislu bi lahko bili pomembni vaš odnos do denarja in njegovo vlogo v vašem življenju.

Poglobljena oblika psihoterapije (npr. psihoanaliza) bi vam lahko pomagala pri razumevanju vaše notranje dinamike in pri razvoju zdravega odnosa do sebe in drugih. Psihoterapija bi vam lahko koristila pri razvoju notranje stabilnosti in vzpostavitvi čustvene regulacije, kar bi vam pomagalo pri soočanju s stresnimi situacijami.

Glede zdravil je pomembno, da sami začutite in se sami odločite. Moj pogled je takšen, da se mi zdi nesmiselno, da nekdo močno trpi, če ima na voljo tudi psihofarmake. Seveda pa je vprašanje kako ti delujejo na posameznika, saj imajo ljudje s tovrstnimi zdravili različne izkušnje. Na nekatere vplivajo bolje, ne nekatere slabše. Po drugi strani pa so takšne situacije, ko simptomi privrejo na dan, tudi priložnost, da se bolj ozremo vase in če je potrebno tudi s pomočjo druge strokovne osebe – psihoterapevta, razrešujemo naše notranje konflikte, travme, nerazrešene čustvene vsebine itd.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni,

ze eno leto se borim s ekstremno tesnobo in panicnimi napadi. Predpisana mi je bil Alventa, katero sem jemala 5 mesecev, zadnje dva 150 mg. Krr pa sem trenutno noseca 5 tednov smo se odlocili za menjavo ad. Trenutno sem zmanjsala Alvento na 75 mg in jemljem hkrati Asentro 50 mg. Moje tezave se z uvedbo Alvente nikoli niso zaprav umaknile (izboljsanje nekje 60%), ampak opazam, da zadnje 4 dni odkar je ta sprememba sem veliko bolj tesnobna, tezje diham in sem zelo razdrazljiva. Kako je ponavadi z uvedbo novega adja? Se vam zdi primerna izbira?

Pozdravljeni!

Glede uvedbe antidepresiva in sprememb se morate obrniti na svojega zdravnika, ki vam je zdravila predpisal. Vaša situacija z zdravili je zelo kompleksna, saj ste noseči in je pri uvajanju zdravil potrebna še večja previdnost.

Vas pa razumem, da ste v stiski. Soočanje z anksioznostjo in paničnimi napadi je lahko zelo naporna, še posebej v obdobju nosečnosti. Naj pa omenim, da so tovrstni simptomi zgolj posledica globljih vzrokov, ki ležijo (večinoma podzavestno) v vaši psihi. Zato bi bilo pomembno, da si poiščete psihoterapevtsko pomoč, kjer boste lahko te dele raziskovali, ozaveščali in predelovali. To vam bo tudi zmanjšalo ali odstranilo anksioznost in panične napade.

Z zdravili zgolj zmanjšate simptome, vendar s tem žal potlačujete resnične vzroke. Seveda je razumljivo, da ob akutnih stanjih, kot je vaše, uporabite takšno zdravilo kot “berglo”, vendar bi po mojem mnenju to morala biti začasna rešitev za umiritev, da lahko v miru delate na sebi (ozaveščanje in predelava podzavestnih in zavestnih konfliktov in travm). Zanašanje samo na zdravila je po mojih izkušnjah škodljivo. Predvsem zato, ker so simptomi kot para, ki uhaja iz lonca na pritisk. Tudi če skušamo eno luknjo zamašiti, bo para pričela uhajati na drugem koncu. Zato se velikokrat zgodi, da se ob jemanju takšnih zdravil stanje umiri na enem koncu in se prično kazati druge težave. Še posebej problematično pa je prenehanje s takšnimi zdravili, saj ljudje velikokrat poročajo o tem, da z zdravili, zaradi raznih odtegnitvenih simptomov, ne morejo prenehati.

Normalno je, da se v obdobju nosečnosti, rojstva in po rojstvu otroka v mami odpre marsikatera stara rana, ki prične v tem občutljivem obdobju zopet krvaveti. Podobno se zgodi očetu, vendar vseeno v manjši meri. Na nek način se s to situacijo podzavestno vrnemo v obdobje našega otroštva, morda tudi prenatalnega obdobja. Takrat se kljub bolečemu odkritju te rane, pojavi tudi priložnost, da se ta lahko končno zaceli. Torej, kot sem že omenil, bi vam toplo priporočal pomoč strokovnjaka psihoterapevta, ki vam bo pomagal pri celjenju vaših ran.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj