starša po svoje, otroci pa…
Živjo!
Mogoče bi tole bolj pasalo na Starševski čvek, a ker bi rada kakšno vaše mnenje – bolj s področja ČI – se oglašam tule.
Z možem dava enkrat na dva meseca svoja otroka (4 in 2 leti) za čez vikend k mojim ali njegovim staršem. Sploh moji so na koncu vedno zelo strupeni; kar naprej poslušam, kako naju otroka pogrešata, kako sva slaba starša in da bodo imeli otroci zato čustvene posledice.
Jaz, nasprotno, vem, da je zdravo kakšno noč otroke pustiti tudi pri starih starših. Zato, da se starša malo odpočijeta, zaživita kot prava zakonca, pa da se otročki naužijejo, kolikor se pač že, topline starih staršev.
A ker obojim (mojim in moževim staršem) vnučki vidno presedajo, po takem vikendu še mesec poslušava, kako slaba sva, kakšno psihično škodo jima delava itd.
Kam drugam jih čez noč ne moreva dati, nujno pa kak tak vikedn potrebujeva že zato, da se do sitega naspiva (po dveh močnih nespečnežih).
Kaj si o vsem skupaj mislite vi, dragi forumovci ins trokovnjaki?
Hvala za odgovore,
2x mami
Jaz jih nisem imela kam dati: tašča umrla ob rojstvu prve, tast je bil psihično na tleh, da sva skrbela še zanj, moja mama srčni bolnik, da sem skrbela še zanjo, moj oče alkoholik, da sem se ubadala še s tem! Nikdar in res nikoli nisem razmišljala o tem, da si naj bi privoščila prost vikend! Pa je od tega že petnajst let! Deset let nisem šla brez otrok nikoli in nikamor sama! Ne pljuvam, ampak le povem svojo izkušnjo!
Po svoje te razumem ( čeprav jaz takšnih vikendov nisem prakticirala), vendar ni dobro, če stari starši pri tem niso pripravljeni sodelovati. Na silo otroke nakam potiskati ni dobro niti za otroke, niti za stare starše, niti za vaju, saj vama najbrž ni prijetno poslušati pridige, pa tudi zares uživati najbrž ne moreta, če zadeve niso usklajene.
Jaz bi težavo reševala tako, da bi izmenično vsak vikend vsako noč eden od vaju imel ‘dežurstvo’ ( = zgodnje vstajanje), drugi bi se pa lahko naspal.
Jaz starih staršev ne bi vključevala v ta razbremenilni program, če si tega ne bi izrecno želeli.
Sploh se čudim, da takšni stari starši obstajajo.
Mene in brata so vedno razvajali. Brata še bolj – obsedeni so z njim, 1x so celo rekli, da bi ga morali oni imet – malo sta f*****a, ampak pustimo to…
Od mojega fanta mami se sedaj seli v drug blok in hoče nardit tam otroško soboci (čeprav mi2 nebove še imela otrok ziher 5 let)
Tako, da res so čudni.
Zdi se mi pametno, da to delata. Jaz sem bila veliko s starimi starši, zdi se mi koristno, saj prevelika navezanost na starše tudi ni ok.
Če bi bilo normalni bi jih lahko dala celo 1x na mesec, saj vidva kot zakonca še tudi obstojata – saj se imata rada in potebujeta intimni čas tudi zase. Ne zdi se miprav, da večina, ko dobi otroks (sploh ženske) kar pozabijona moža in živijo samo za otroka… …
Škoda res, da nimata boljše možnosti.
Drugače pa podpiram tvoje mnenje.
Jaz bom pa gvišno ena čudna babica, če berem vaše poste.
Odkar so moji otroci zrasli, mi gre otroški vrišč prav mičkeno na živce in zelo DVOMIM, da se bom, ČE bom postala babica, prav velikokrat ponudila za kakšno varstvo svojim vnukom.
Ja, tudi taki moramo živeti in mislim, da imajo stari starši pravico tudi do svojega miru. Poleg tega pa imam v načrtu še tisoč stvari in moje ŽIVLJENJE se sigruno ne bo končalo z dnem, ko bom postala babica, kaj šele, da bi visela doma in kuhala in varovala vnuke.
Evo, zdaj pa udrite po meni!!!..:)))))))
Mojca
jaz nikoli ne bi puščala svojih otrok tam, kjer so nezaželjeni. razumem, da tudi starši potrebujejo čas zase.
toda ko se odločiš za otroka je tvoja dolžnost, da skrbiš zanj 24 ur na dan. ne pa dolžnost tvojih staršev, da jih prevzamejo enkrat na dva meseca.
ja, če sami izrazijo to željo, seveda. v nasprotnem primeru pa nikakor.
Nisem še babi, lahko pa zatrdim, da so moji straši imeli vnukinjo, mojo hčerko, še raje kot mene. Razvajali so jo.
Drugače se pa podpišem pod post, da bi hčerko raje dala v varstvo tja, kjer je zaželjena, pa če bi tudi morala plačati varuško. Mislim, da vnuki ne smejo biti nezaželjeni. Imaš pač smolo, da imaš take stare straše.
Gotovo je dobro, da otroci spoznajo življenje iz večih plati, vendar pa morajo biti te različne plati PRIJAZNE do otrok. Nekje, kjer je zaznati slabo voljo in skrb, razmere gotovo NISO primerne.
Jaz svojih otrok nisem pošiljala na “počitnice” do vstopa v šolo, potem pa le, če sta tako sama želela. Moram povedati, da starejši kot so otroci, rajši gredo od doma tudi čez noč.
V tvojem primeru pa se bojim, da bosta otročka začela razmišlati:” Mamica in očka naju nimata rada in bi se naju rada znebila, da se bosta lahko imela lepo….”
Tudi jaz mislim, da jima delata psihično škodo.
Le delno se strinjam z izjavo, da je zdravo puscati otroke pri starih starsih. Odvisno, KAKSNIH STARIH STARSIH. Pri taksnih, ki se tega ne veselijo in so kot ti pravis, strupeni, ze ne. Otroci napetosti zaznajo in to zanje ni dobro; zaradi tega imajo lahko celo zivljenje tudi posledice in niti ne vedo, zakaj. Moja sestra ze celo zivljenje nosi posledice strupenih starih starsev, ki so jo pazili kot triletnico, tako da govorim iz izkusenj.
Ne puscaj otrok pri neprimernih ljudeh. Ce so stari starsi, to se ne pomeni, da so avtomatsko primerni zanju. Za otroke so primerni tisti, ki kazejo naklonjenost in veselje do njih, ne pa tisti, ki tega nocejo poceti.
Razumem tvoje potrebe in jih podpiram. Vendar se gotovo najde kdo drug, ki bi ju lahko z veseljem pazil. Z veseljem – to je bistveno. Niso to nujno sorodniki. Tudi kaksna prijazna placana pomoc bi se lahko nasla, ce vzpostavite s to osebo dovolj dober in zaupen odnos.
Ne berem še drugih.Jaz ti dam prav in verjemi mi , da te razumem in vama dam prav.udi jaz zaradi tašče in njenih pripomb nisem želela,da bi dajala otroke komu drugemu in povem ti, da se iztrošiš in tudi midva nisva imela nič od življenja-ne rečem da nič,ampak danes razmišljam,da mi je žal, da si nnisva privoščila skoraj ničesar,ker sva šla le tja, kamor sva vzela otroke s seboj.Meni je mama umrla ob 2.letu mlajšega otroka in res sta bila pri mojih starših le nekajkrat,danes mi pa začne tašča pribijati , da kako je pazila moje otroke in olajšala naše življenje,mi je ravno v soboto pokrovko dvignilo in sem se zlajala do konca,za čudo božjega mi je še moj mož dal prav in ji povedal svoje,tako,da je ugotovila, da je res pazila le svakijina otroka.Danes me je že klicala za čvek,samo sem še preveč žalostna,saj sva se v določenem obdobju tudi midva z možem odtujila in če se ne bi oba potrudila,bi verjetno končala tudi vsak na svojem bregu.
Če imaš tako nemogoče , potem je bolje,da se odpravita v hribe,toplice,vmes pa si pridobita dobro občasno varuško za vajina otroka,pa še pod nos ne bosta dobila vsakega varovanja otrok.Otroci tako hitro zrastejo,odnosi,ki se ranijo in ne gradijo se zelo težko zdravijo in celijo.
Meni ni mojih otrok nikoli nihče pazil, ker take možnosti niti ni bilo, niti je nisem iskala. Otroci so bili zame del družine, ki imajo svoje potrebe, tako kot jaz. Že majhni otroci lahko vedo, da sta tudi mami in oči potrebna počitka in se jim da vse prav lepo razložiti. Ločevanje otrok od svojih staršev zaradi komotnosti, se tudi meni zdi škodljivo otrokovemu razvoju. Starševstvo je treba sprejeti z odgovornostjo in vedeti, da so otroci naša skrb in ne skrb koga drugega. Vem za zakonca, ki jima je otrok toliko v breme, da ga dasta na “dopust” k babici, onadva pa gresta na pravi dopust. Tak otrok je izločen iz družinskega življenja in svojih staršev ne bo imel prav rad.
Meni se vajino ravnanje zdi prav čudno, a sto ljudi, sto čudi.
Če bi stari starši z veseljem vzeli otroke občasno k sebi bi bila to za otroke gotovo koristna in pozitivna izkušnja. Pa tudi za vaju je občasno koristno, da sta sama zase. Ker pa so stari starši taki kot vse to za vas ne velja. Žal! Se bo pa vse povrnilo – tudi žal! kajti na stara leta bodo vajini starši jadikovali, da jih vnuki ne marajo in nič ne obiskujejo. Kar bo seveda logično, ker jih vajini otroci sploh ne bodo poznali!
Te popolnoma razumem. Ko so bili moji še majhni, smo se srečevali z zelo podobnimi težavami, ki so nas, ob najinih naravah službe, skoraj stale zakona, kljub vsemu pa pustile kup posledic. Žal nimaš kaj veliko narediti. Če so ji vnuki odveč celo en vikend na vsake štiri mesece, jim jih pač ne dajaj v varstvo. Povejta pa jim le, da bo prišel čas, ko si jih bodo kdaj želeli imeti pa morda tudi ortoka ne bosta zainteresirna preživljati čas z njimi.
Vsem ostalim, ki jo obsojate, pa samo toliko v vednost, da nekateri pač ne vstopamo v zvezo z namenom razploda, temveč nam otroci in družina pomenijo predvsem nadgradnjo zveze, ki prvenstveno temelji na čustvih partnerjev, ki pa se pri trenutnem načinu življenja, v katerega smo bolj ali manj prisiljeni, lahko kaj hitro začnejo načenjati. Edino trdna zveza med zakoncema pa je lahko tudi temelj srečnega in zadovoljnega otroštva naših otrok. Pomoč pri ohranjanju te, pa je s strani starih staršev več kot dobrodošla. Če jim je, seveda kaj do vnukov kot tudi do svojih že odraslih otrok.
jaz sploh še nimam niti svojih otrok – pa me dostikrat kakšni “izsiljevalski hudički” spravljajo ob živce… vendar to nima veze z debato…
v glavnem kar se tiče starih staršev – oni so svoje naredili!!! in to se dostikrat pozablja… pozablja pa se tudi realno razmišljati že takrat, ko se “otroke dela”…
moje preprosto mnenje: imaš jih toliko in takrat ko preceniš, da si sposoben za tak podvig, ne pa da se potem joka (oprost mogoče tudi mal nesramno) v smislu, kaj pa “najino zakonsko” življenje, pomoje naj bi otroci ne bili bi problem…
se pa strinjam, da 1x na dva mesca res ni veliko – me pa rahlo čudijo komentarji teh dveh parov starih staršev – ali ni bilo vse povedano ali pa pa so precej čudaški… se mi pa tudi do otrok ne zdi fer, da se jih “tlači” nekam kjer (hudo!!) jasno niso zaželjeni…
verjetno se tole bere precej neprizanesljvo…,vendar … življenje je še prevečkrart tako … nimam še 30 let in z možem “imava na “”razpolago”” samo mojo taščo, ki že preventivno “cvili”, da vnukov nikoli ne bo pazila… in jaz jo jemlje ZELO DOBESEDNO!!!
LD
Mojca
Zakaj bi kdo udrihau po tebi – pač maš svoje mnenje.
Ampak ves kaj ti povem. Sedaj govoris tako, ker pač še nimaš te prilike.
Moja teta je bila čisto ista – celo, ko ji je sun povedal, da je njegova žena noseča je izjavila, da kako to, da ona še ni pripravljena za babico (stara je skoraj 60) … da se z otrokm ne bo ukvarjala in ga pazila, ker ima svoje življenje – pa je nobeden ni niti prosil.
No sedaj pa se je obrnilo tako, da je bratrančeva žena malo hmm obsedena, če lahko tako rečem in otroka noče pokazat nobedenm, star je že 4 mesece, noben se ga ne sme dotakin, jaz ga še videla nisem.. in tako dalje…. Sedaj pa obžaluje vsako besedo, ki jo je izrekla, ker vnuka sploh ne vidi – kaj šele kaj druga…
To je tako kot ja, ko pravim, da najraje ne bi imela otrok… pa sem skoraj ziher, da se bo to spremenilo.
Kot je napisala mama miska se strinjam 100%, otroci odrastejo, kako bos pa popravil skrušen odnos, ker si res ves čas namenjal otrokom in pozabil živet – no meni se to vsekakor ne zdi normalno.
Sicer pa meni se sploh ne zdi čudno, da grejo gdaj otroci k starim staršem (če jih le ti želijo) jaz sem bilo veliko pri starih starših, res zelo veliko in zelo rada sem šla. Ko sem bila komaj kaki 2 leti sem začela z njimi že na morje hodit… Morala sem biti čim več – zdravstvene težave… No v glavnem, če stari straši želijo svoje vnučke ne vidim razloga zakaj ne bi šli tja.
draga 2x mami,
pripelji ju meni, ju bom z veseljem cartala:))))
hotela sem reči, da pač najdi koga, ki bo užival s tvojima otročkoma, znal dovoliti sam sebi radost, ki jo mala bitjeca sejejo. otrokom pač ni treba samo dajati – in biti potem izmozgan – nasprotno; mali nadobudneži znajo toliko dati… česar očitno babi in dedi ne znata sprejet. škoda.
Tudi jaz se pridružujem mm, moja vnuka sta bila raje pri meni, kot doma, zato imata zdaj od moje ljubosumne hčerke prepoved, ne ve pa, da jima s tem dela čustven teror nad njima. Vnučka mi je nazadnje, ko je bila pri meni rekla, da takoj ko bo dovolj velika, da bo že sama prišla do mene in pri meni tudi za vedno ostala.
Jaz se strinjam z vama. Tudi midva sva tako delala, vendar sva deklici vedno dala samo mojim staršem, ker ju tašča ni hotela imeti. Odnos med mojimi starši in vnukinjama je topel, iskren in ljubeč, medtem ko je pri tašči hladen. Vendar pa jaz na vajinem mestu otrok ne bi dajala tja, kjer niso zaželjeni. Mogoče bi si lahko uredila varstvo samo za kakšno soboto, nedeljo in gresta takrat po svoje.