Upam, da moja tema ni popolnoma neprimerna za ta forum, in da mi boste posiljali resna razmisljanja o njej.

Povejte, se greste spovedat pred Veliko nocjo?

Moj kolega hodi redno k spovedi, pravi, da se tako ocisti grehov in da lahko po spovedi zacne zivljenje na novo. To spostujem, zanima pa me vase mnenje: ali ni pomembno predvsem, da odpustis samemu sebi?
Verjamem v Boga, a ne hodim pogosto v cerkev, samo ob praznikih. Mislim, da je Bog vedno z mano in ve, da se zaradi necesa iskreno kesam. Se je potem nujno izpovedati se v cerkvi? Zadnje case veliko razmisljam o tem in sem malo zmedena. Zanima me se nekaj: do zdaj sem bila vedno le pri skupni spovedi, pri osebni pa ne. Kako to izgleda? Zveni malo neumno, pa vseeno: kako tocno nastejes svoje grehe? A preprosto reces npr: zlagal(a) sem se, imel(a) neciste misli…?

In se to: mislite, da je seks z ljubljeno osebo pred ocmi Boga greh? Osebno mislim, da ne. Ce se dva ljubita, je nekaj najlepsega, da si to izkazujeta, tudi telesno. Kako bi lahko Bog ne odobraval ljubezen? Ali si jaz vse to narobe razlagam?

Katera vera ima za greh seks z ljubljeno osebo? Sam sem katoličan in naša vera tega nima za greh, seveda, če ni ljubljena oseba obljubila zvestobo že komu drugemu. Mislim, da je tako tudi pri evangeličanih, pravoslavcih in muslimanih, ali se mogoče motim?

zadnjič sem bila pri spovedi pred poroko (leta 1991). takrat se mi je, na žalost, spoved zelo zamerila.spovednik me je spraševal neumnosti – o seksu pred poroko ipd, o tem pa res nisem bila pripravljena z njim razpravljati. od takrat naprej pa takih grehov, da bi bilo treba zanje spovedat, ocenjujem da nimam. laganje, no ja, ampak nečiste misli – da bi šla za to k spovedi se mi zdi pa popolna neumnost. saj vsak kdaj sanja – o marsičem. sem pa imam za katoličanko.

dodatno vprašanje – cerkev ne odobrava spolnosti pred poroko, tudi če je to ljubljena oseba, ampak jaz se te zapovedi, pa še kakšne druge tudi, nisem držala. kaj hočemo….

Prav si imela!

Ce sem prav razumel in dojel nadskofa Rodeta je cisto vsak seks (vkljucno z ljubljeno osebo), ki nima za cilj nadaljevanja cloveske vrste GREH! Vse kar je povezano izključno z cloveskimi uzitki je nagnusno in gresno (od samozadovoljevanja do uporabe kontracepcije), razen morda koriscenja dni, ko je ljubljena oseba neplodna.. Seveda pa je takrat, ko se kazejo znaki menstruacije “necista”, saj tako pise ze v Svetem pismu stare zaveze..! Da bi bodoci mladoporecenci dojeli, kako strasni morilci lahko nehote postanejo, si morajo na tecaju za poroko ponovno ogledat film KRIK, ceprav so ga ze gledali v sedmem razredu pri verouku! Izgleda, da ti nisi pravi vernik te vere, ko tako liberalno razmisljas!

So ljudje, ki hranijo vse v sebi… tako dobre kot slabe zadeve. Morda jim je za stvari vseeno, morda trpijo v sebi, pa tega ne morejo ali ne znajo povedati. Taki navzven delujejo trdno, stabilno in so ravno zaradi teh svojih sposobnosti pogosto opora drugim.

In so ljudje, ki ne morejo v sebi obdržati ničesar. Še posebno kadar se jim kuha v glavi kaj slabega, ne zdržijo, da si ne bi olajšali dušo s tem, da nekomu povedo o tem. Huje kot je takemu človeku, bolj potrebuje poslušalca. In če o nečem slabem govoriš, stvar s tem razdemoniziraš. Igubi moč nad tabo.

V preteklih časih je bila edina možnost za te druge ljudi – sveta spoved. Tisti ki je čutil da mora nekomu povedati, je svoje “grehe” zaupal duhovniku. Ta pa je bil poklicno zavezan molčečnosti. Torej varna zadeva, ki olajša dušo (razen če ni bil župnik barabe, hehe). Tisti prvi, trši, se v bistvu nikoli niso zares spovedovali. Danes imamo več možnosti. Lahko gremo tudi k psihologu, lahko kličemo neke telefone za pomoč ljudem v stiski. Torej gre v bistvu za enako zadevo, samo da smo ji odvzeli pridih religioznosti, kjer to ni več potrebno.

Suzy. Ti sodiš bolj v prvi segment ljudi, tvoj dečko pa v drugi. Pač vsake toliko časa potrebuje “inventuro” v svoji glavi (psihi) , kjer zmeče ven ves balast, ki ga je težil. Ker je veren in tako navajen, to pač počne zastonj v cerkvi… Ti boš pa to počela tako, kot ti sama hočeš.

Okoli sexa, ljubezni… eh… ne trapi se preveč s tem. Jezus je pred 2000 leti govoril eno, tile starčki ki vodijo našo cerkev pa drugo. Živi pošteno, s svojim delovanjem ne škoduj drugim… In če ti to uspe, ne boš nič slabša od njih, ki so jih polne prepovedi… tudi oni so samo grešniki iz mesa in krvi.

O tej temi zame velja moje osebno mnenje. Nobeno drugo mnenje ga ne more spremeniti. Merila so samo moja, nikomur jih ne razlagam in nikomur vsiljujem.
In nikomur se za njih ne opravičujem. Ljubi Bog bi me že moral razumeti. Tako ali drugače.

Sem katoličanka, ki gre k maši le za večje praznike, pa še to vse manj.
Ko pa Rodeta vidim ali slišim kje na TV mi pa itak slabo pride.

Pri spovedi sem bila nazadnje kakšna 3 leta nazaj. Se mi je zamerilo, da vprašanje, če bom še kdaj šla. Šla sem (ter še starši in moj fant) na željo stare mame, ker smo bili na Brezjah (da bo mir pri hiši). In ker duhovniku sama nisem vedela kaj veliko povedati je sam začel spraševati – seveda prvo vprašanje koliko sem stara, ali imam fanta in potem ali živiva kot brat in sestra. Povedala sem po pravici, da ne (sva fant in punca ne brat in sestra). Potem, pa me je masiral, da kakšen greh s tem delava, pa da to tako ne gre, kaj pa poroka (se ne mislim poročit) itd. Notri me je držal sigurno 1/2 ure. Tetke v vrsti za mano so vrata odpirale pa notri hotle – so mislile da je prazno, ko ni blo nikogar ven – pol pa upss pa so šle ven.
Vse zato ker sem mu odgovarjala po pravici, kakor mislim in čutim. Potem mi je pa že zakuhalo in sem rekla sama pri sebi – če ne misli nehat se bom kar obrnila pa šla ven. Pa sem se premislila pa mu obljubila vse živo samo, da me je prekrižal pa ven spustil.
Mislim, šla sem k spovedi pol sem pa pri spovedi dajala LAŽNE obljube, da me je neki zaplankani pater po 1/2 masiranju spustil ven – samo zaradi tega zakaj s fantom ne živim kot brat in sestra !
Zamislite si poglede vseh tistih mamk za mano v vsti. Ko sem prišla ven je v vsti kar šušljati začelo – so si verjetno mislile kaj lepega o meni :))).

Moj fant je pa šel k spovedi v drugo spovednico, k drugemu patru al duhovniku kar je že bil. Ta ga je vprašal ta isto vprašanje ampak čisto nič težil zaradi tega. Mu je dal “odvezo” po par minutah.

Glede na vsemogočnost Boga, mislim, da tudi vidi in ve kadar se zaradi kakšnega dejanja resnično kesaš in ti to odpusti. Duhovnik se mi zdi kot neki posrednik med teboj (nami) in Bogom. Jaz teh posrednikov več ne mislim prositi za odpuščanje. Če bo Bog hotel, mi bo on sam odpustil moje grehe…al pa tudi ne.

Sorry, ampak res ne morem biti tiho!

Bog je ustvaril cloveka in iz tega katolicani in tudi vsi drugi kristjani sklepamo, da je ustvaril tudi telesno privlacnost, ki ni nujna samo zaradi nadaljevanja vrste. Moz in zena si z neskoncno lepoto medsebojne telesne podaritve lahko nenehno brez časovnih omejitev izkazujeta svojo naklonjenost in ljubezen. Pri tem seveda lahko pride tudi do spocetja, cesar se neizmerno veselita. Gre za odgovorno in intimno dejanje, ki ni povezano samo s plodnimi dnevi.

Bojim se, da gospoda Rodeta nisi prav razumel. Kazes pa velike znake nerazgledanosti, ki bi jih bilo dobro odpraviti.

Ne vem zakaj bi ti moral oproscati, da ne mores biti tiho. Saj je forum namenjen debati, mar ne? Odkrito si povedala svoje mnenje in pika. Vesel sem tvojega nasveta, da bi bilo dobro odpraviti mojo veliko nerazgledanost. Ocitno si nam tem podrocju prava strokovnjakinja, saj lahko postavljas diagnoze ze na podlagi nekaj stavkov… Bojim se, da je zame ze malo pozno, ker sem ze v letih, vendar pravijo, da ni nikoli prepozno..Bom skusal kaj storiti v tej smeri.. Za zacetek bom prebiral tvoje poste..

Z svojim pojasnilom glede telesne privlacnosti pravzaprav lepo odgovarjas Suzy.. Seveda vem, da imata oba z Mikom prav. Moj provokativni tekst se nanasa na miselnost nekaterih Kristusovih namestnikov na zemlji, ki z svojim, le njim lastnim, tolmacenjem GREHA povzrocajo zmedo med verniki in jih odvracajo od cerkve. Da je temu tako, se lahko prepricas tudi v drugih odgovorih v tej temi..

Verjetno res nisi prav razumel g, Rodeta.
Samozadovoljevanje je pa res brez veze, razen če ne želiš užitkov deliti z osebo nasprotnega spola. Vsekakor pa ti svojega mnenja ne vsiljujem. Preskoči.
Lep dan

Spostovani Mik,

Iskreno se ti opravicujem, ker sem te zelel malo sprovocirat, da bi razgibali debato o tej temi in nasploh izriniti mrtvilo, ki vlada tukaj. Tudi jaz svojega mnenja nikomur ne zelim vsiljevati, vendar so forumi pac ze po svoji naravi namenjeni izmenjavi razlicnih mnenj. Zato menim, da ce se v vsem povsem ne strinjamo, se ne pomeni, da se moramo zato prepirat in sovrazit drugace mislece. Po tvojem odgovoru sodim, da sva si tu podobna. Nekaj glede tega sem napisal ze Ani. Ker sem imel, ne tako davno, birmanca, ki ga je osebno birmal dr. Rode, sem napisal, kakor sem razumel njegove besede. Morda se res motim, vendar mi moja vest pravi, da ne! Zato, tudi ti, ce moje pisanje razumes drugace, enostavno vse skupaj preskoci. In lepo in veselo praznuj velik praznik, ki je pred nami.

Imas moj glas k tvojemu pismu. Kar se pa razgibane scene tice, slabo kaze, ne? :-)) LP

Tudi jaz sem vzgojena v katoličanko, ki pa čedalje manj zahajam v cerkev, le na večje praznike. Vzrok ? Svojo ljubezen sem našla v ločenem človeku, ki pa ni bil cerkveno poročen, ampak bistvo sploh ni v tem, ampak v mojem spoznanju, da le ni vse tako lepo kot pridigajo. Sina sem in še vzgajam v krščanskem duhu in srčno rada sem hodila z njim k maši, v prvem in drugem razredu je bil tudi ministrant in skorajda ni bilo nedelje, da ne bi šla z njim k maši. Potem pa sestanek za prvo obhajilo, kjer gospod župnik lepo povedo, da tisti, ki živimo z ločenci ali so ločenci sami, oz. tako imenovani “koruzniki” naj za božjo voljo ja ne hodimo po obhajilo, da to ni način – saj verjetno res ne- ampak, ko pa pride zadnja ura in če je duhovnik poklican k takemu “grešnemu” človeku pa je vse oproščeno. Kaj nima božji hram odprte vrate za nas vse ? In zdaj se pri nekem obredu naj ločimo na prave in na neprave ? Ali res samo tisti, ki so zgledno poročeni – pa ni važno kako živijo, ali so srečni, zadovoljni, se s partnerjem razumejo, ali lepo skrbijo za svoje otroke – lahko stopijo pred duhovnika in pohlevno sprejmejo obhajilo ? Naj povem, da bi se srčno rada poročila,ampak moj partner nima te želje
nikakor pa mi ne brani obiskov maš, tudi za večje praznike gre z nama k maši.

Pred kratkim pa je “zgledna” faranka zopet pisala v cerkveni obvestilnik, da se stanje zopet poslabšalo (v teh petih letih se je medtem zamenjal župnik) in da ponovno opaža da “grešniki” hodijo po obhajilo, kar so pri starem župniku že uspešno izkoreninili. Da te mine.

Pa lepe praznike !

Zelo podobna življenjska zgodba.

Meni niso dali potrdila za krstno botro,…nezaželeni pri obhajilu,….a za denar ni nihče rekel da NE!!!?!!!

Hvala Ponca! Ce sva dva je ze nekaj, mar ne? Zaenkrat res slabo kaze glede razgibanosti tega foruma, to imas prav. A mislis, da ne bi midva mogla nic nardit glede tega mrtvila? Glede na tvoje odgovore na drugem forumu mislim, da bi to slo, hehe… Saj ni vedno treba biti profesionalno resen, vcasih se lahko tud starejsi mal odstekamo, mar ne?…Danes sem tako zvedel, da znam spreobračat teme in da sem .v imenu vere zakrknjen… Aleluja!

Draga Suzy,

tema je zelo zanimiva; na žalost zdajle nimam časa, da bi prebral vse dosedanje odgovore, pa ti vseeno napišem nekaj vrstic, mogoče tudi kaj že napisanega.

Tudi sam sem v podobni situaciji kot ti, pri uradni spovedi sem bil nazadnje pred davnimi 13 ali 14 leti. Moja lastna izkušnja pa je, da mi najbolj pomaga topel pogovor z osebo, v katero brezpogojno zaupam (in to na podlagi preko dvajsetletnega spoznavanja). Odlično sredstvo je tudi, da si vzameš veliko časa samo zase in greš nekam v nedotaknjeno naravo, kjer si sam s seboj in z Bogom. Tam se poglobiš vase in (morda tudi naglas) govoriš Njemu o tem in potem (res se ti ne sme nikamor muditi in nič te ne sme skrbeti) naenkrat začutiš, da si očiščen.

Morda še drugič kaj na to temo, če boš želela.

Lepe praznike, Kr En.

O tem kam takile “verniki”, ki imate vero po svojih potrebah in željah hodite na “spoved” z “bogom”, ki ste si ga sami izmislili in kako se z njim pogovarjate v gmajni ni nobenemu prav nič zanimivo. Ali je to kakšna vera? Kako se ji pa reče? In kako je vašemu bogu ime? Treba bo odpreti forum “Naši razni bogovi, v katere verujemo kakor in kadar je nam všeč” ali kaj podobnega. Pa bo mir enkrat za vselej in bodo prihranjene vse zmerljivke na račun “krščanarjov”. In se bomo vsi “demokratično” razumeli. Pa bo vsak farbal jajca, pekel potico, se nažiral s šunko, organiziral svoje procesije, in tako dalje, kadar se bo komu zljubilo, npr. kar za 1. maj, kot so delali “zavedni” v prejšnem režimu. In vsi bomo drug drugemu veselo ploskali. Kakšni popisi prebivalcev in odločanje o tem h kateri veri se prištevamo, neumnost! – Torej kar v gmajno k spovedi, ta je ta prava!

Vidiš takile verniki kot si ti, ki “hodijo” v cerkev, so tista spotika, ker samo “hodijo” in nikamor ne “pridejo”. Zamisli se!

Smeh je pol zdravja, veš, “kar tam eden”. Iskrena hvala, prav prijetno se je bilo po daljšem času spet dodobra nasmejati.