Šola v naravi
Pozdravljeni,začelo se je novo šolsko leto,in me zanima,ali je kaj drugače glede plačila, za šolo v naravi.Ali moramo še vedno starši,ki imamo otroka z cerebralno paralizo plačati dvojno ceno,ostali pa,ki imajo zdrave otroke prav tako v osnoni šoli, pa enojno.Prav tako prosim,če je kdo speljal kako drugače,da sporoči kako??
Najlepša hvala za nasvet,vendar sem dal to že skozi.Odgovori pa so sledeči,šola pravi,da je šola v naravi nadstandard in kdor gre lahko gre, kdor pa ne, je pa doma,ali pa ima pouk v drugem razredu.Če si socialno ogrožen ti pa plača država(ministerstvo) Tako je bilo v prvem in drugem razredu.Sedaj je hčerka v tretjem razredu in bi rad ,da ima otrok enake pravice ali možnosti kot ostali otroci. Sem še vedno na začetku,če bom imel 60 tisoč(30 za učitelje,30 za spremljevlko)bo hčerka šla lahko v šolo v naravi,drugače pa zopet ne.
Pozdravljeni,
tudi sama sem podobno,grenko izkušnjo doživela nekaj let nazaj,ko smo želeli sina z diagnozo CP vključiti v redni vrtec v domačem kraju.
Plačati bi morali dvojno ceno vrtca-ker naš otrok “zaleže “za dva “normalna ” otroka.Si lahko predstavljate moje občutke ?
Po dveh mesecih uvajanja,smo si seveda premislili,ker bi otrok lahko prihajal samo 2-3 tedensko,ne bi smel z ostalimi na sprehod,niti ne bi smel imeti kosila….
Še danes me tišči v želodcu,ko se samo spomnim na to .
Tako gleda marsikdo še danes na naše otroke.Se bo kdaj obrnilo na boljše ???
Pozdrav iz Maribora
Odgovarjam Agathi ))
Mi smo pa imeli deklico z CP 3 leta v rednem vrtcu. Plačevali smo normalno ceno, kot starši zdravih otrok. Razliko, otrok s posebnimi potrebami stane dvakrat toliko, pa je plačala občina.
Bili pa smo razočarani, ker našemu otroku za tako drago ceno, ni bilo popolnoma nič več nudeno. Za primer, večje, debelejše barvice smo kupili sami.
Zdaj je končno že v šoli.
Lep pozdrav
G.KARMEN,žal meni pa v dveh letih ni uspelo,da bi moj otrok tudi šel.V1.razredu sem zbiral denar tako kot ostali,vendar mi je bilo mesec pred odhodom rečeno,da moram plačati dvojno,v drugem,da bomo pa še videli kako.Bilo je pa seveda tako kot v prvem.Hčerka me zopet sprašuje,ali bo letos lahko šla v šolo v naravi, ali bo zopet morala biti doma.Prijavil sem jo,kako pa naprej,sem pa zopet na začetku.Iz ministerstva, dobi šola za vse otroke in spremljevalni tim določeno vsoto denarja,ko se pa to razčleni,pa v njem spremljevalka ni zajeta,ker je predvideno samo za zdrave otroke.
Zanima me, kje so sedaj odgovorni strokovnjaki, da gospodu Antonu (in nam vsem) razložijo, zakaj prihaja do tega , imamo starši otrok s posebnimi potrebami v isti državi, po enaki zakonodaji težave.
Predlagam g. Antonu, da isto vprašanje postavi še na forumu “otroci s posebnimi potrebami”.
Lep pozdrav
G.Anton
Danes sem vprašala na šoli, kako so pokrili stroške šole v naravi za sina.
Rečeno mi je bilo, da tako kot za vse ostale. Spremljevalko je plačalo ministrstvo.Če pa pride do kakršnegakoli primankljaja, pa se to plača iz šolskega sklada ali iz materialnih stroškov, katere šola mesečno prejema od občine.Mislim, da je to v veliki meri odvisno od dobre volje in fleksibilnosti vodstva. Našo ravnateljico moram resnično pohvaliti, saj zna prisluhniti ljudem.
Ne vem, kaj pomeni, da morate imeti 60 tisoč-30 za učiteljico in 30 za spremljevalko, saj dobijo plačano od ministrstva.
Kam pa grejo v šolo v naravo?
LP Karmen
G.Karmen, žal pa na naši šoli ni tako.G.ravnatelj pravi,da se za šolo v naravi dobi od ministerstva določena kvota denarja,ki se razdeli na učence in spremljevalni tim.(učitelje)Ker pa je spremljevalka oseba,ki ni zajeta v tem timu,jo naj pa plačajo starši,če hočeš izspolniti otrokovo željo,da bi tudi on enkrat odšel z ostalimi otroki v Š.v N. Glede razlage 60tisoč,pa pomeni,da naslednje leto,ko bodo šli na kmetijo Zgornji Zavratnik,bi moral plačati 30tisoč kot ostali, 30 pa še za spremlljevalko.
Spoštovani,pravkar izvedel od ravnatelja šole,da se bo hčeki vendarle izspolnila želja,da bo tudi ona lahko odšla v šolo v naravi.G.ravnatelj pravi,da so iz ministerstva dobili pravilnik o šoli v naravi,kateri zajema tudi spremljevalce.Čeprav, glede učenja in pripomočkov lahko tim,(šolo)ki dela z hčerko, lahko samo pohvalim,mi je bilo hudo,ker se je zmeraj pojavljalo vprašanje ZAKAJ.Vsem skupaj,ki ste sodelovali v tej moji težavi, lep pozdrav
G.Anton
Zelo sem vesela, da se bo tudi vaši hčerki izpolnina ta želja, saj vem, kaj to pomeni otroku.Moj sin bi bil zelo razočaran, če ne bi odšel v šolo v naravi.Želim vam vse lepo, če pa boste imeli še kakšne težave, pa se kar oglasite.Saj veste, več glav več ve. Zato pa smo,da si pomagamo.
Lep pozdrav. Karmen
Spoštovani!
Zadne sporočilo gospoda Antona je rezultat vseh pripopomb v zvezi s šolo v naravi, ki so bile lani in letos posredovane na MŠZŠ tako s strani nekaterih izobraževalnih organizacij, naše Zveze Sonček v okviru projekta sprejemanja in razumevanja drugačnosti “KORAK K SONČKU”, ki poteka v rednih šolah in vrtcih in seveda nekaterih staršev.
Tako kot ste v dopisovanju sami ugotavljali, je bila izvedba in enakopravno obravnavanje otrok odvisno od vodstva šole in njihovega razumevanja. In ker je to še vedno predvsem “človeški faktor”, je bilo nujno potrebno to zapisati v pravilnik, da se na pravico lahko pokaže s prstom.
Kar še nekaj stvari bi se moralo na tak način zapisati v pravilnike, kajti praksa vključevanja otrok v šolo in vrtec je različna in starši, ki vas to zadeva, se in se verjetno še boste s podobnimi izkušnjami srečevali še nekaj časa.
Pomembno pa je, da svoje zadrege sporočite naprej (tudi na Zvezo Sonček), da jih združimo in skupaj posredujemo pristojnim službam.
Pa še ena izkušnja: vse kar uveljavljate napišite kot pisno vlogo in če vam rečejo, da ni možno, zahtevajte pisni odgovor in tolmačenje. Tako boste tak odgovor lahko posredovali dalje, se nanj pritožili. Velikokrat pa na tako zahtevo potem kar nekako “gre skozi”.
Glede na ta primer in številne klice staršev otrok s CP in drugimi posebnimi potrebami je verjetno čas za še kako samopomočno skupino staršev, ki bi
delovala kot izmenjava informacij, izkušenj in oblika pritiska za reševanje zadreg ob vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Nekaj poskusov (lokalnih) je skozi Šole za starše naša Zveza že pomagala sestaviti.
Kaj menite o tej možnosti?
Odgovarjam Sončku ))))
Popolnoma se strinjam s samopomočno skupino, samo , prosim vas, če lahko še malo bolj podrobno razložite :
– je skupina lokalna ali splošna-slovenska ?
– ali je prenos informacij v živo na sestankih, so to forumi, mogoče mobilni telefon,….?
– se skupina deli po starosti otroka ?
Vsekakor sem pripravljen sodelovati, sam teh par pojasnil bi rad dobil.
G. Anton, tudi jaz sem vesel, da ste rešili problem.
Lep pozdrav !
Spoštovani,
samopomočne skupine staršev se oblikujejo lahko lahko na lokalnem ali pa državnem nivoju, lahko tudi znotraj posameznih institucija oziroma zavodov in seveda za različne starostne skupine otrok, mladostnikov ali odraslih oseb z invalidnostmi.
V okviru Sončkove svetovalne službe in izobraževalnih programov za starše smo pripravljeni prevzeti pobudo začetnega povezovanja staršev v sodelovanju z našimi regijskimi društvi oziroma Centri Sonček. Organizacijsko in logistično je take oblike lažje izvajati lokalno. V tako skupino se lahko vključujejo tako starši, ki so člani društev ali pa tisti, ki to niso.
Prvo srečanje je kombinacija izobraževanja in posredovanja informacij z namenom ugotoviti aktualno problematiko in interese staršev. Seveda se skupni interesi vežejo na starost otroka ali pa na stopnjo prizadetosti.
Ena od možnosti za starše otrok s cerebralno paralizo je, da se take skupine oblikujejo tudi v okviru zdravstveno-terapevtskih kolonij, ki jih izvajajo naša društva in so individualna pravica vsakega otroka s CP na napotnico -financer je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Kasneje starši delujejo samostojno na osnovi dogovora oziroma se vključujejo v programe društev ali Zveze Sonček po svoji presoji.
Vse zainteresirane starše vabim, da se oglasijo na telefon 01 565 55 45 ali e-pošto [email protected] in sporočijo svoj naslov ter predloge in teme za izobraževalno delavnico. Lahko pa te iste pobude naslovite na svoje regijsko društvo za cerebralno paralizo in se bodo oni povezali z nami.
V informacijo za že dogovorjene oblike:
* starše otrok v starosti od 5. do 12.leta starosti vabimo na delavnico FUNKCIONALNO UČENJE, ki bo potekala v Ljubljani 15.in 16.oktobra;
* starše mladostnikov in odraslih oseb z invalidnostjo pa vabimo na srečanje in oblikovanje samopomočne skupine v četrtek, 18.novembra.
Lep pozdrav.
Marija Božič
Ojej, čisto slučajno sem malo preletela forum, pa vidim kakšne katastrofalne stvari se dogajajo v naši državi-dvojno plačilo za šolo v naravi za otroka s CP, sramota!!! Nesprejemljiva neumnost!!! Ne spoznam se na zakonodajo s tega področja, ampak tole je pa čist s pametjo skregano…pa žal vem, da je tole samo ena od težav s katerimi se srečujete…!!To je za v medije!!!
Pozdravček, Ana.
Pozdravljeni,
mene pa zanima,kje in kako je potekala “šola v naravi”.Imam kot mama možnost,da vplivam na izbiro lokacije,kjer naj bi potekala ?
Otrok je gibalno oviran,zato se nekje v hribih ne bo mogel vključevati v aktivnosti,kot so npr.hoja po strminah.Je možno predlagati npr.morje ?
Hvala vnaprej za vaše odgovore.
Pozdrav iz Maribora
Spoštovani,
lokacije, kjer potekajo Šole v naravi, so zelo različne in o njih odločajo šole v skladu z načrtovanimi programi in verjetno tudi z ustaljeno prakso. Kot mama seveda lahko poveste svoje pomisleke z do sedaj izbrano lokacijo, koliko boste pa lahko vplivali na zamenjavo, je pa vprašanje. V vsakem primeru bodo morali otroku, ki je gibalno oviran, prilagajati aktivnosti v šoli v naravi in te naj bi bile opredeljene v individualiziranem programu, ki naj bi ga imel vsak otrok s posebnimi potrebami.
Otrok ima verjetno spremljevalca in s prilagajanjem aktivnosti bi lahko sodeloval v šoli v naravi tudi kje drugje in ne le na morju. Saj taki otroci in odrasli tudi smučajo in počno še marsikaj drugega (tudi vozičke smo s pomočjo naveze že spuščali po strmini).
Predvidevam, da Vas je strah, če otrok nima te vrste izkušenj, a mogoče jih bo lažje dobil izven družine, če bodo dejavnosti dobro organizirane in bo poskrbljeno za varnost in hkrati bo otrok dobil spodbudo s strani vrstnikov in odraslih v šoli. Starši sicer vedno želimo najboljše za svoje otroke, prihranili bi jim radi napor in razočaranje, a s tem jim jemljemo tudi izkušnje, ki pa edine dolgoročno omogočajo večjo samostojnost.
Razmislite o vsem, dobro preverite, kaj so načrtovali za Vašega otroka in njihovega učenca, seveda lahko predlagate spremembo, a mogoče le stisnite pesti in zobe, malo zamižite ter zaupajte strokovnim delavcem in predvsem svojemu otroku, da se je sposoben soočiti z novimi izzivi, se potruditi in hkrati sprejeti svoje omejitve.
Lep pozdrav. Marija