Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Čutila Osebe s senzornimi ovirami snemanje oddaje TARČA

snemanje oddaje TARČA

Pogledam na stran Zveze, pa na stran MDGL; pa ni niti besedice o kakršnemkoli sestanku oz programu.
Ja; če drugje ne bi vsaj na tam forumu lahko dali obvestilo,če je res kakšna skupščina, pa makar alternativna skupščina.
Saj ja mora nekdo organizirat, pa prostore zrihtat…….
Dokler tega ni, je vse ostalo mlatenje prazne slame. Frazarjenje.

Aja, kira je ta sekretarka, a ima kakšno ime?

A ste gledali snoč na TV SLO film o trgovini z belim blagom???????

Sram me je, da se to dogaja tudi v SLO. In da so kazni nikakve!
Ja ZDA majo to bolje urejeno.
Nekateri si pač ne zaslužijo človeških pravic. Nikakršnih.

Poglej na spletno stran ZDGNS in ugotovil boš, da je oseba, ki vodi posebne socialne programe naglušnih(če sploh obstojajo), tudi sekretar svetovne zveze naglušnih. Mislim, da so bili z omembo njenega imena na tem forumu že problemi.

007, SMREKA, BIZGEC, Veliki agent Čedo Škondrič,

v svoji dolgoletni karieri si bil podoficir JLA. Veliko so te naučili, kar sedaj uporabljaš. Ne razumem pa, kakšna je razlika med podoficirjem in rezervnim oficirjem.

Ali boš spet kandidiral za sekretarja Zveze, da te podpremo?

LP, Intihar M.

Maja ne glede kdo si(gluh,nagluaen ali slisec) si dobro napisala za tega SKONDRICA ,katerega jaz dobro poznam.Mislim da bo on vstrajal do konca,trmast je kot bik,Po izobrazbi je sociolog analiticne smeri,studiral je v Ljubljani.Ce je on zacel roptati nekaj je sigurno v gozdu.Kaj je v gozdu se bo kmalu pokazalo.Zato Maja bodi potrpezljiva,drugace te bo sram.Lp

Kdorkoli je lahko funkcionar. Če izpolnjuje pogoje.

Zakaj bi se oziral le na ime, zakaj naj bi mi bil lepši Čedo kot Aljo al pa Majo??

Ampak OBVEZNI princip je v tem, da MORA BITI NADZOROVAN. In to od NEODVISNIH, nepristranskih, sposobnoh ljudi z jajci.

Nadzira se, kaj funkcionar naredi, kako naredi in kaj ne naredi.
In pol je lohka tudi gospod Aljoša.

Glavno je da je sposoben in predvsem nadziran.
BREZ NADZORA SE VSAK SKVARI!!
Vi pa kar pejte z dežja pod kap.
V obeh primerih ti pada na glavo in si moker.

Kar se pa oficirja tiče, bi rekel da je verjetno rezervni tisti ki ni aktivni, podoficit pa oficir ni.
Morda še bo če bo dovolj trpinčil vojake.

Zanimiva ta vojska. Si zgolj meso, stroj za uresničevanje nižjih ciljev.

Apropo.
Menda nas bodo napadli; uskoro.
Nujno rabmo reaktivce in oklepnike 8×8.
Huni z Atilo so že tik pred mejo.

Ja še to.
Mene ne bo nihče napadel, me ni strah.
Saj smo ža kapitulirali.
Od španskega kompromisa, prodaje koprske banke, podaritve piranskega zaliva z vasicami….
Se moji primorski predniki obračajo v grobu ko vrtavke.

mihau,to ni to,Zveza je interesno zdruzenje,del civilne druzbe,delovanje zveze je vezano na covekove pravice,vclanjujes se prostovoljno da zadovoljis neke svoje potrebe ce imas interes.Drzava skrbi za invalide preko socialnih transverov,in javne mreze.To je zapisano v Ustavi in Nacijonalnem programu socialnega varstva.Kaj je sporno na Zvezi.Na zvezi je sporno to da so sekretari sliseci ,da se dejansko predstavljajo da oni najbolj vejo kaj je dobro za gluhe,to je podobno kot da bi ministr za kulturo izjavil da on najbolj ve kaj je dobro za rome,kulturo roma.Gluhi so kulturna in jezikovna mansina,V kulturnem smislu gluh slovenac je blizi gluhemu kitajcu kot slisecem slovencu.Za to se borijo gluhi Slovenije,za svoje pravice ,za covesko dostojanstvo, da se vkljucijo v razviti svet evrope v evropsko zvezo gluhih da ohranijo svojo kulturno identiteto.Ni sporan denar,FIHO,sporna je mreza slisecih sekretarjev na celu z Redzepovicem,kateri manipulirajo za niskotne interese in zatirajo vsako idejo gluhih, najvec mladih gluhih.Kaksno je to norcevanje da se je sedaj zveza preimenovala v Zvezo gluhih,nagluanih in gluhoslepih Slovenije.Tri skupine od katere vsaka ima svoj specifican jezik.Gluhi komunicirajo v znakovnem jeziku,nagluani spomocjo pripomockov v verbalnem govoru,gluhoslepi spomocjo dotika roke.Vse te skupine so v evropi locene,normalno da sodelujejo, ampak ne kot ena pravna oseba,ne kot en organizem.
Redzepovic ce bi imal malo coveskega dostojanstva pustil bi bi te ljude in njihov denar pri miru,da se sami na novo organizirajo in da zivijo kot vsi ostali ljudje v evropi z okvaro sluha(gluhi,ogluseli,naglusni in gluhoslepi)
Blebetanje o agenti o podofcirih o slisecih sekretarjih,to je vse bolano in se na ta nacin zeli odvrnuti pozornost od kaosa ki ga je povzrocil niko drug vec gospod republjcki sekretar.Na to je veckrat bil dobronamerno opozoren.To se vse reproducira na Drenikovi 24 Ljubljana, iz kuhinje gospoda sekretara gluhih,nagluanih in gluhoslepih,da mu ne omenjam ime.Lp

Žal se z gornjim postom ne strinjam.
Prvič ne vidim, zakaj sekretar, tajnik, ne more biti slišoči.
Pač opravlja funkcijo tajnika in je nadzorovan. ne pa da si polasti zvezo, denar in vse vzvode oblasti.
Drugič romi niso jezikovna in kulturna ampak nacjonalna manjšina. So drug narod. In vprašanje je, če oni 100% vedo kaj je dobro za rome in kulturo romov. Včasih je tudi prevetritev od zunaj na mestu, seveda ob upoštevanju želja in potreb.
Tretjič to o gluhemu kitajcu ne drži povsem, in želja gluhih je da bi bili bliže slišočemu evropejcu oz slovencu kot kitajcu. Izvoli pa jej s palčkami, pa riž, mej kito, uporabli nihovo psiavo, jej opičje možgane, kače, podgane etc.
Nadalje, to da so gluhi kulturna in jezikovna manšina tudi ni povsem točno. To so jim vsilili, ker jih odrivajo iz civilizacijskega kulturnega kroga v katerem žive, ker na običajen način ne morejo komunicirat, alternativnega jim pa ne omogočajo 100%. pa se izboljšuje.
A denar je OK in ni sporen, sporni pa da so sekretarji, tudi čr bi bili demokratično nadzorovani, in bi jim bilo jasno povedano kje je njihovo mesto in vloga? Sveta preproščina.
To o zvezi tudi meni ni všeč, ker ne moreš v isto vrečo tlačiti jabolka, hruške in plastične obeske za novoletno jelko, pa še frnikole. Pa ni med njimi razlika le v jeziku. Bi bilo preveč preprosto. Razlika je v interesih, sposobnostih in možnostih komuniciranja. Sem že enkrat reku, da je enooki med slepimi kralj. In tako so naglušni princi med gluhimi. Pač ne spadako skup, kot ne olje in voda.
Evropa je velika, slovenija je nikakva. tam je teh podskupin dosti, v sloveniji pa jih verjetno ni toliko.
To o pravni osebi ne bi razglabljal.
Me spominja na slovenijo, ki je vas, predmestje kakega pravega mesta. In glavni slogan v njej je: občino v vsako vas. Tako da je čimveč županov, uradnikov… skratke cuzavcev državnega denarja. Kje je tu ekonomičnost in racjonalnost ne vem.
Tako kot so me basali da ko bomo v SLO samostojni, bo naša država cenejša, in da bodo sprejemali le pametne rešitve in to s konsenzom. Ne na volitvah dobis 1% več in potem 51% glasov 100% zatira ostalih 49% za 4 leta. Tu ni neke logike in opravičila.. Atomizirana SLO bo dražja. Zato bo treba plačevat davke: na avte, na premoženje, na hrano, na spodnje perilo, na čevlje…. na zrak in vodo ki ju užiješ… na sončne žarke ki padejo nate.
Skratka. Te NAŠE župane bomo morali plačat. Lepe službice, ni kaj.
To da se bi nekdo iz moralnih razlogov odpovedal polnemu koritu je pa bosa. In ločimo že 4 grupe. Gluhe, oglušele, nagllušne, gluhoslepe? Sam bi dodal še peto: ZABITE.
Tudi zadnji odtstavek mi ni jasen. A republiški sekretar je državni sekretar, na ministrstvu, al g AR.
Pa preganjavica o agentih in podoficitih.
Očitno so se časi spremenili, eni pa se ne morejo.
Bote pač ostali na slepem tiru. Kompozicija bo prej ali slej odšla naprej, brez vas.

mihau,ke je problem,Zveza ima vse mehanizme kontrole in vse organe delovanja razvite,Upravni odbor in skupscino vodi gluha oseba,clani UO so vecina gluhi,nadzorni odbor,gluhi in nagluani,clani skupscine vecina gluhe osebe.Zveza je clanica vsih evropskih in svetovnih asocijacij za sport,kulturo gluhih,za nagluane in tako dalje.V Sloveniji je vse zakonito urejeno,invalitska organizacija,status druatva v javnem interesu.
Zveza ima redne zunanje kontrole od vecinskega finacerja FIHA,Racunskega sudiaca.Organizacisko in normativno pravno je prevec dobro urejena v odnosu na druge invalidske organizacije.Na videz je vse OK.Tvoja teza o kontrol,neki super kontroli sigurno ne drzi.Kotrole je prevec.
Ke po tem vidis problem,in kdo ima probleme.
Najteze je prepoznati notranje konflikte in na njih se odzvati,oziroma jih razesevati.Zapomi si “zavest ki je povzrocila problem ni sposobna problem razresiti”Ce bi bilo drugace celotno covesvo bi bilo brezkonfliktno.Problematika gluhote je zelo,zelo kompleksna,ne funkcionira organ sluha kateri je direktno pri cloveku razvil govor in jezik.
Mihau postavimo tezo” Da je Redzepovicevo videnje razvoja gluhe,nagluane in gluhoslepe skupnosti Sloveniji v tem casu najbolj racionalna in v mejah razvoja slovenske druzbe”Zakljucimo debato,
cas bo pokazal svoje.Oglasimo se po reformi Vlade komisije za razresevanje problema v invalidskih organizacijah,ce bo ta forum se opstajal. Zapomi si da je to leto 2006 Zveua od FIHA dobila 400 miliona sit za svoje delovanje,merilo uspeha tega modela delovanja Zveze bo leto 2007.Lp

Dragi naš Čedo Škondrič!

Ti si naš AVATAR!

Avatar je v bistvu naš virtualni klon. To smo mi sami, s takimi značilnostmi, kot si jih sami določimo. Avatar lahko nastavimo tako, da nas bo v skoraj vsem realno ponazarjal. To pa ni pravilno, lahko se namreč odločimo, da boš naš Avatar poosebljal čisto nekaj drugega, lahko se spremenimo v kogarkoli.

Tu ni meja.

Pozdrav z obale,

Miha

Mi drugi pa imamo C-AVATARJA. Cavatarja v bistvu. Copatarja. Cvata-Copato, in to g ČŠ verjetno ni.
Za Vas ostale pej ne znam.

Prepucavanje pod prepucijem z besedami in frazami.
Mutilogija.

Avtor: Rafael Zupančič
Objavljeno: 22.03.2006 – 13:25
Predmet: re: Predlog zakona o društvih

1. UVOD IN OSEBNA NOTA
2. ZGODOVINA LOTERIJE SLOVENIJE IN DELOVANJA LOTERIJSKEGA SVETA
3. USTANOVITEV FIHO IN OBSTOJEČA ZAKONODAJA
4. DELOVANJE FIHO V SVOJEM NOVEM OBDOBJU
5. KLJUČNI NOSILCI, KI SO VZDRŽEVALI STANJE PRIVILEGIRANEGA POLOŽAJA DOLOČENIH INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
– invalidske organizacije
– invalidska podjetja
– fizične osebe
6. KAKO NAPREJ?
– NEODVISNA REVIZIJA VSEH PROGRAMOV
– IZDELAVA DOKUMENTARNEGA FILMA IN ČIM VEČ ODDAJ V KATERIH SE NAJ POKAŽE V KAKŠNIH NEMOGOČIH RAZMERAH ŽIVIJO DEPRIVILEGIRANI ČLANI TEH IO
– UVELJAVITI OSEBNO ASISTENCO IN NEODVISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH KOT JAVNO DOSTOPNO DOBRINO PREKO POSEBNEGA ZAKONA O OSEBNI JAVNI ASISTENCI ZA NEODISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH;
7. FOTO GRADIVO

1. UVOD IN OSEBNA NOTA

Pisanja obstoječega teksta, ki naj bi pomagal približati in prikazati vso zapletenost in problematiko področja vprašljivega obstoječega financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, sem se lotil kot dolgoletni poznavalec področja delovanja invalidskih organizacij, ki je imel priložnost od blizu in od znotraj spoznati razmere in delovanje tako za časa bivše SFRJ oziroma SRS, kakor tudi v samostojni Republiki Sloveniji.

Čeprav sem in bom tudi v bodoče nosil konsekvence svoje prvotnega in takratnega naivnega verovanja v delovanje v IO in svoje takratne nemoči zaradi neopolnomečenosti in socialnih neizkušenj ter kasnejših mnogih razočaranj pa moram reči, da mi kljub temu ni bilo nikoli žal, da sem se vsa ta leta upiral in boril četudi z mlini na veter, saj sem s tem prihranil marsikateremu hendikepiranemu, da mu ni bilo potrebno iti po poti segregiranja, izločanja. Mogoče bom zaradi tega pisanja zopet deležen vseh mogočih obravnav in se je osebno zame delovanje v okviru invalidskih organizacij končalo na zelo neprijeten in krut način (kar nekajkrat sem kolapsiral zaradi nevzdržnih pritiskov in razmer brez možnosti obrambe in vpliva, prevzemanja tuje krivde nase), pa sem vseeno prepričan, da dovolj dobro poznam situacijo in imam lastne empirične izkušnje, ki sem jih pridobival v vseh teh letih, naprej še kot aktivni udeleženec za časa mojega prostovoljnega sodelovanja v okviru Društva mišično in živčno mišično obolelih Slovenije, sprva kot lojalen in poslušnen član, kjer sem spoznal vse zapletene mehanizme in zakulisje obvladovanja paradržavnega civilnega sistema, za katerega so bila in so še rezervirana Loterijska sredstva oziroma sredstva, ki se na osnovi zakonodaje o igrah na srečo zbirajo za potrebe financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij. Kasneje pa kot večni upornik in kritik, ki sem bil zaradi tega celo obsojen na mesec dni zaporne kazni oziroma leto dni pogojno zaradi t.i. verbalnega delikta v okviru časopisnega prispevka, zaradi nesporno idejnega nosilca, voditelja in ključnega človeka diskriminatornega sistema invalidskega varstva in vnetega promotorja t.i. svobodne menjave dela, t.j. g. Borisa Šuštaršiča.

Nasprotniki tega teksta se bodo verjetno izdatno potrudili za moje vnovične diskreditacije in pljuvanje po moji osebnosti in meni in moji ne ravno lahki preteklosti toda verjamem, da je vredno, če bom samo delček pomagal, da se kaj spremeni na bolje. Kljub moji nejevernosti v pravni in socialni red te države sem na veliko presenečenje celo prejel razveljavitveno sodbo v obsodilnem delu s strani Vrhovnega sodišča v RS v zadevi Šuštaršič vs Zupančič, kar pomeni, da se je zgodba obnovila. Za nameček sem po 10 letnem postopku, urah razprav, predloženih dokazih, desetinah predlaganih in neupoštevanih prič, obsojen na plačilo 1 mio SIT, ki jih moram plačati Šuštaršiču zaradi razžalitve in časti njegovega dobrega imena. Nedavno sem doživel finale zgodbe, da me je privilegiran lobi pod vodstvom Borisa Šuštaršiča in koordinacijo razvpitih Miloša Radojeviča direktorja in Marjana Klemenčiča direktorja SKIPPER d.o.o. uspel po skoraj 21 letih uspel celo nepravnomočno deložirati iz Oddelka mlajših invalidov v DSO Ljubljana-Bežigrad. O svoji deložaciji v katero so vložili mnogo naporov sem poslušal v zakulisju zgodbe iz teh krogov kar nekaj let. Tudi drugače so proti meni vložili na ducate ovadb in tožb vse z namenom, da se me dokončno kriminalizira in uniči, vse kot posledice mojega upora proti krivicam Šuštaršičevega lobija.

Seveda si ključni akterji zaradi 10 letnega roka zastaralnega roka arhiviranja podatkov in druge dokumentacije lahko oddahnejo, saj je večina dokumentacije verjetno že uničene razen, če obstajajo še kakšni arhivi v Beogradu ali kakšni izmed knjižnic, ker pomeni, da je njihovo korupcijo, klientalizem in finančne nepravilnosti tudi težko dokazati. Ko je takratna SFRJ izdihovala svoje zadnje trenutke obstoja, se je na hiter način pristopilo k oblikovanju koncepcije in strategije obvladovanja invalidskega varstva (med pisci so bili avtorji tudi sedanji minister za delo mag. Janez Drobnič in direktor Direktorata za invalide mag. Cveto Uršič), ki jo je potrdila še Skupščina RS preko enega od takratnih treh Zborov, Skupščina RS pa jo dejansko na plenarnem zasedanju ni potrdila. V DMOS (Društvu mišično obolelih Slovenije) so takrat v ekspresnem času kupili stroj za uničevanje dokumentacije.

Od leta 1993, ko je OZN sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov, ko je bil prvič vložen predlog Zakona o invalidskih organizacijah (Jelinčič oz. SNS), ki je na »srečo« obstal v parlamentarnih predalih dolga leta, pa vse do sprejetje novega zakona, ki so ga predlagale in pripravile PrIO, ustavnih sprememb 14. člena, vse od dopolnjevanja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPS-A), ko je bil tudi prvič resno ogrožen primat priviligiranih invalidskih in humanitarnih organizacij, pa vse od leta 1998 dalje, ko je DZ RS sprejel Odlok o ustanovitvi FIHO, ki je nadomestil Loterijski svet Loterije Slovenije, je bilo to obdobje zelo burna in dramatično. Skupna značilnost pa je bila, da so v teh obdobju privilegirane invalidske organizacije žrtvovale dobrih 25% skupnih sredstev humanitarnim organizacijam, da so ohranile svojo neformalno vlogo in vpliv na financiranje programov napram DiO osnovanih na trendih in konceptih sodobnih uporabniških gibanj in enakih možnosti.

Študiral sem, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se razmere na področju financiranja invalidskih organizacij uredile. Evalvacija izvajanja programov, ki jo je izvedla FDV leta pod vodstvom Zinke Kolarič, je definitivno pokazala slabo stanje obstoječega financiranja IO in izvajanja programov v korist posameznega invalida. To je pokazala tudi raziskava, ki jo je leta 1996 vodil dr. Mirko Galeša v imenu takrat pravkar formiranega Urada Vlade RS za invalide, kjer so za izhodišča vzeli standardna pravila o izenačevanju možnosti invalidov. Zaradi same raziskave in njenih rezultatov je na zahtevo Borisa Šuštaršiča moral dr. Mirko Galeša oditi iz urada kot tudi dr. Tone Brejc (IRI). Če je namen vašega truda usmerjen v reševanje invalidske problematike na kritičen način in ne zgolj upoštevanju »pozitivne diskriminacije«, ki je bila v preteklosti v izgovor vsem prehodnim oblastnikom, da se spremenijo razmere v dobrobit kakovostnega izvajanja programov po principu delovanja YHD, ki je tudi mednarodno uspešno evalvirana (Inštitut za neodvisno življenje Švedska), in če je zadeva namenjena tudi preureditvi financiranja programov v korist individualnega uporabnika/-ce, potem bi vam osvetlil naslednje:

1. Potrebno je narediti analizo predstavitve spletnih strani invalidskih organizacij in rezultate primerjati z letnimi poročili invalidskih organizacij na papirju. Že bežen pregled bi verjetno pokazal, da prihaja do velikih razkorakov oziroma razlik med vsebinami, napisanimi na spletnih straneh, napisanimi na papirju in resničnim stanjem v praksi. Pri tem vas moram opozoriti, da se boste verjetno kaj kmalu srečali s kakšno odločbo inšpektorja za varovanje osebnih podatkov (Bogataja), ki jo bodo sprožili priviligirani lobiji znotraj določenih invalidskih organizacij. Takšne izkušnje sem namreč doživel že sam, ko sem po raznih imenikih (PIRS, IPIS ipd) iskal podatke za g. Borisa Šuštaršiča, po njegovem imenu in priimku, o njegovih vlogah v raznovrstnih društvih in podjetjih. Ker sem uspel priti do določenih podatkov, ki sem jih tudi uporabljal kot dokazni material v postopkih na sodišču, je kmalu za tem prišlo do modifikacij uporabe nekaterih imenikov (npr. IPIS, ki ga je vodila SDK in PIRS-a), tako, da takrat ni bilo več moč iskati podatkov po kriteriju imena in priimka, ravno zaradi prej omenjenega »varovanja zasebnosti«, ki jo je sprožil Šuštaršič. Danes je to sicer spet spremenjeno (iskanje po imenu je ponovno omogočeno), so pa podatki za nazaj zastareli, spremenjeni, odstranjeni ali izbrisani in jih lahko dobite le v mojem arhivu.

2. Ko preiskuješ in zbiraš podatke o invalidskih organizacijah, se morate vsi vpleteni novinarji zavedati, da se trčili v družbeno izredno občutljivo tematiko, ki vas lahko stane vašega novinarskega položaja, preizkusov pred častnimi razsodišči in sodišči, nadlegovanju vas in vaših bližnjih, vplivanju in pritiskom na vaše urednike in morebitno blokado (neobjava vašega že opravljenega dela). V Sloveniji sta doslej namreč samo dva novinarja, ki sta si upala stopiti na to področje in kritično oceniti stanje. Srečala sta se z mnogimi težavami pri svojem delu. Morate vedeti, da so privilegirane invalidske organizacije organizirane po neformalnem oz. t.i. »mafijskem vzorcu« in so sposobne dejansko vsega. Najhujše posledice tega sta občutila pokojna Nadja Lipičar (bivša predsednica Združenja Naglušnih TIŠINA iz NG – zaupno ne glede na to spletna stran na netu še danes obstaja kot kronski dokaz njihovega tedanjega dela) in Marjan Grušovnik (preganjan in iz ZPS izločen in javno linčan diplomirani pravnik, ki se je drznil na osnovi listinskih dokazov podvomiti o zakonitem delovanju Zveze paraplegikov Slovenije oz. njihovega predsednika Ivana Peršaka). Privilegiran lobi je zase poskrbel tudi z oblikovanjem kodeksa novinarskega poročanja na javni RTV, kako se sme in ne sme poročati o invalidih. Ko so novinarji Studia City in Tednika pripravljali prispevke o astronomskih tožbah Šuštaršiča proti Zupančiču, so se pojavili hudi pritiski. V primeru Studia City je takratni odgovorni urednik Bojan Kranjc uspel odbiti napad Šuštaršiča in ohraniti avtonomnost in neodvisnost, je pa kljub temu Šuštaršič pripeljal tri »na videz uboge« invalide na vozičku k v.d. direktorju Moriju, kjer je zahteval v imenu ubogosti tistih ljudi tam, da se prispevka ne objavi (kasneje je vse nagovoril, da so me ločeno tožili pod vodenjem odvetniške pisarne Emil Lipovšek).

3. Pridobite si dokumentacijo od Elene Pečarič, ki so ji jo posredovali s strani FIHO-a in tudi čim več druge dokumentacije, mogoče čim več intervjujev z diskriminiranimi, izločenimi in preganjanimi ljudmi.
4. Izvajanje programov YHD je hkrati uspešen racionalen dokaz in neposredna kritika obstoječega nespremenjenega sistema delovanja invalidskih organizacij in tudi grožnja utečenim, prikritim oblikam diskriminacije, saj je izvajanje programov neodvisnega življenja z osebno asistenco pomembno za posameznika v njegovi individualni vlogi, tako s pravicami, kot dolžnostmi, ker mu omogoča maksimalno ekonomsko, funkcionalno in življenjsko samostojnost. Nenazadnje je denarja za to, da bi hendikepirani živeli samostojno s pomočjo osebne asistence popolnoma dovolj. Le ni pravilno razporejen in dostopen vsem pod enakimi pogoji, kar bi moralo biti odvisno tudi od rezultatov oz. izvedenih evalvacij. Obstoječi »dogovorni« paradržavni sistem povezan z institucionalnim sistemom temelji žal predvsem na »družbeni skrbi za invalide«, ki se navzven kaže kot zelo humanistična, v resnici pa je velika večina invalidov odrinjena na družbeni rob, ziveč v slabih socialnih in ekonomskih pogojih ter slabih možnostih za izobraževanje in posledično tudi zaposlovanje. Vseskozi živijo v strahu za tiste pogoje, ki jim omogočajo kljub vsemu le životarjenje in vegetiranje. Stanje bi lahko primerjali z getoizacijo, oziroma delitvijo fevdov, ki jih obvladujejo ozke in maloštevilne ekipe invalidov, ki pa so z načinom manipulacije še kako sposobni preprečevati aktiviranje kritične mase za spremembe, tudi s političnimi prijemi in demagogijo v medijih (čedalje težje, saj si je YHD pridobil status prepoznavne, transparentne in kredibilne organizacije, ki temelji na posameznikih in njihovi osebni odgovornosti).

5. Nepravilnosti pri delovanju IO gre iskati predvsem v tem, da 99% priviligirano financiranih IO deluje na načelu načrtovanja »od zgoraj«, kar pomeni vzpostavitev vertikalne hierarhije, kjer potrebe, mnenja, pričakovanja in želje »navadnega članstva« niso ne slišana, ne udejanjena. Celo več, te IO si drznejo odločati tudi o načinu življenja (življenjski slog do najmanjših podrobnosti) članov, kot je v interesu samega vodstva. Celotna filozofija delovanja takšnih organizacij temelji na blefersko ustvarjenih, finančno ovrednotenih delovnih programih za naslednje koledarsko leto, vsako leto znova, na 100% zagotovljenem vsakoletnem financiranju z minimalnimi in malenkostnimi odstopanji, kjer privilegirane IO odstopijo majhen delček novim, alternativnim organizacijam, kjer poskušajo ustvariti klimo za nove podporne invalidske organizacije. Tu se ve že v naprej, da nove organizacije nimajo prav nikakršnih drugih možnosti, razen, da kandidirajo v navidez enakopravnem postopku, vse te pa so z najrazličnejšimi dogovorjenimi izločitvenimi mehanizmi privilegiranih izločene ali samo simbolilno upoštevane v skupnem odstopljenem deležu manjem od 0,5% celotnega FIHO budgeta, ki je namenjen invalidskim organizacijam. Pri tem je tudi velik hendikep za nove organizacije, da so privilegirane invalidske organizacije vse po vrsti prvovrstno ubikacijsko in materialno situirane in zaradi tega zmožne pridobiti kakršnih koli prvovrstnih bančnih na podlagi vnaprej zagotovljenega 100% financiranja in ob izdatni logistični in ekonomski podpori svojih podjetij.

6. Največje afere dosedaj, ki so bile več ali manj – zaradi družbene občutljivosti – vse pometene pod preprogo, so nedvomno naslednje:

• izgradnja doma paraplegikov v Pacugu (ZPS je z lažnim prikazovanjem potreb zaradi zasedbe Pinete s strani hrvaške vojske pridobila skupaj s pooblaščeno osebo 600.173.532 mio SIT za neobstoječo nadomestno gradnjo, skupaj z zemljiščem v Ankaranu);
• lastni počitniški apartmaji v termah Čateške toplice na razpolago samo določenim ljudem;
• deložiranje članov Zveze paraplegikov in drugih invalidov iz njihovih preko MOL ali SSRS najetih stanovanj zato, da so notri naselili njihove strokovne sodelavce in voznike;
• namerni propad invalidskega podjetja, ki se je ukvarjalo z izdelavo ribiških plovcev in odpust invalidnih delavcev;
• nikoli dokončan Dom dva topola Izola (od leta 1984 še ni zaključen niti ni dostopen pod enakopravnimi pogoji vsem uporabnikom, privilegirano članstvo ima ugodnosti in bonitete) in v katerega si še SIS-i (stanovanska, pokojninska in zaposlovanje) preko DMOS (danes:DDS) investiralo skupaj s podpornim podjetji, ki so hkrati v večini primerov tudi izvajalci (Birografika Bori d.o.o., Lovor d.o.o.), težke milijarde SIT v ta dom medtem, ko velika večina mišično obolelih živi že leta na obrobju, v slabih socialnih razmerah ob čedalje večji nedostopnosti tudi zdravstvenih storitev in tehničnih pripomočkov; pravzaprav naj bi odobrena sredstva bila namenjena Centru za neodvisno življenje mišično obolelih za Mercatorjem, potem pa je predsednik takrat še DMOS pod izgovorom formiranja oddelka mlajših v okviru DSO Ljubljana-Bežigrad prekanaliziral ta sredstva v Dom dva topola;
• neizvedeni koncert Michael Jackson (DMOS, Birografika, Frosa, Pecerija itd);
• Šuštaršičeva kampanja v DS za lasersko optično zdravstveno kartico, osebno izkaznico in biometrične passporte za pridobite posla za Birografiko Bori d.o.o. in MCB d.o.o.;
• propadli projekt investicij posojil v MYCYCLE d.o.o., MCB d.o.o., Pecerijo d.o.o.;
• vzdrževanje mafijske firme FROSA d.o.o., preko PECERIJE d.o.o.;
• hotel za invalide v Fiesi, ki naj bi se oddajal namesto, da bi bil namenjen invalidom (invalidom na vozičku dostopna samo ena ali dve sobi – solastniki ZGNS, ZCIV in ZDIS);
• sumljivo oddajanje počitniških apartmajev Zveze za multiplo sklerozo na Hrvaškem;
• sumljivo oddajanje turističnih kapacitet in turistični prevozi nekaterih medobčinskih društev ter izdajanje istih računov za različne storitve Zveze slepih in slabovdnih Slovenije;
• preprodaja in odtujitve stanovanj v korist vodilnih funkcionarjev (npr. g. Aljoša Redžepovič – deložacija računovodkinje ga. Zdenke Koderman;
• potop Združenja Tišine in samomor družine Lipičar;
• medijski linč s strani ZPS g. Marjana Grušovnika;
• medijski linč s strani ZGNS g. Pezdirca;
• medijski linč s strani DDS g. Braneta Gjereka
• številne kazenske ovadbe in sodni pregoni s strani vodilnih funkcionarjev SIOS zoper posamezne invalide (odvetniška pisarna Emil Lipovec nudi storitve pod postavko pravna pomoč članom, v postopkih pa nastopa največkrat zasebni tožilec Boris Šuštaršič, predsednik DDS, prejemnika sredstev iz FIHO)

2. ZGODOVINA LOTERIJE SLOVENIJE IN DELOVANJA LOTERIJSKEGA SVETA

Razporeditev sredstev Loterije Slovenije je urejal stari zakon o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86), ki je prihodke Loterije Slovenije, zmanjšane za pokritje obveznosti in glede na delitveno razmerje okoli 50:50 med Loterijo Slovenijo in uporabniki (socialno humanitarne ter športne organizacije), razporejala za namene socialno humanitarnih dejavnosti in športnih dejavnosti. Socialno humanitarne dejavnosti so bile 100 % udeležene v prihodkih Hip loterije, Ekspresne loterije in Lota ter 70 % v igri 3×3, športne dejavnosti pa so bile 100 % udeležene v prihodkih športne napovedi in 30 % v igri 3×3. Sredstva znotraj socialno humanitarnih organizacij so se delila v razmerju: 90 % za invalidske dejavnosti in 10 % za druge organizacije. Sredstva je med organizacije razporejal organ Loterije Slovenije – Loterijski svet.
Za časa še bivše SFRJ oziroma SRS so bile organizacije torej deležne stalnega vsakoletnnega financiranja iz sredstev Loterije Slovenije (Loterijski svet je odločal na podlagi internih pravilnikov, ki jih je sprejemal in dopolnjeval Loterijski svet sam) ter je bilo to dejstvo tudi javno objavljeno v Uradnih listih SRS. Pomebno je poudariti, da je bilo takrat število invalidskih in humanitarnih organizacij dolgo let nespremenljivo. Nad finaciranjem in usklajevanjem sredstev je takrat bdel Loterijski svet Slovenije in Koordinacijski odbor za invalide pri RK SZDL. Zanimiva je bila sestava Loterijskega sveta, saj so med predstavniki javnosti bili zastopani tudi predstvaniki lokalnih društev. Z nastankom neodvisne in samostojne države Republike Slovenije so bile do leta 1994. razmere nespremenjene, leta 1994 pa je Republika Slovenija sprejela Zakon o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo (ZZPLP, Uradni list RS, št. 35/94), kar je pomenilo, da so bili interesi do tedaj financiranih invalidskih in humanitarnih organizacij nespremenjeni ter je še naprej ostalo financiranje v razmerju 90%:10% v korist invalidskih organizacij na škodo humanitarnih organizacij. Osnovno področje je pokril nov Zakon o igrah na srečo (Ur. list RS, 27/95, 85/01, 101/03). To je nadgradil kasnejši Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije – ZLPLS (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97). Ta zakon je res napovedal ustanovitev fundacije in njeno konstituiranje v 30 dneh od uveljavitve zakona, za katero pa še ni bila znana njena pravno organizacijska oblika. Zakonodajalec ni v predpisanem roku 30 dni ustanovil fundacije dne 25.9.1996, temveč šele 7.2.1998 z Odlokom o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (OdFIHO – Ur. list 9/98), kar je kar leto in pol od predpisanega roka. Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (ZLPPOD, Ur. list 40/97,101/03), je bila še dodatna nadgradnja ohranjanja monopolnega položaja.

Zakon o ustanovah (Ur. list št. 60/95) je bila pravna podlaga, da je že takrat potekala pravna polemika glede fundacije kot osebe zasebnega ali javnega prava in glede pluralizacije možnosti koriščenja programov za vse zainteresirane uporabnike (pismo M. Grušovnika, dipl. iur., predsedniku DZ RS Jožefu Školču, maj 1996). Spremembe in dopolnitve zakona o lastninskem preoblikovanju Logterije Slovenije (ZLPLS-A) so prvič prinesle, da bi bile humanitarne organizacije enakopravneje zastopane v takratnem Loterijskem Svetu (razmerje 6 predstavnikov invalidske organizacije, 6 predstavnikov humanitarne organizacije), kar pa so invalidske organizacije odločno zavračale in so celo bojkotirale imenovanje svojih predstavnikov v takratni Loterijski Svet. V glasilu PARAPLEGIK št. 66 JULIJ-SEPTEMBER 1996, je izšel članek, ki ga je podpisal predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, gospod Ivan Peršak pod naslovom LOTERIJA SLOVENIJE JE NAMENJENA INVALIDSKIM ORGANIZACIJAM SLOVENIJE, ki dovolj zgovorno priča, da stare organizacije niso bile naklonjene kakršnimkoli spremembam. Z insistiranjem starih invalidskih organizacij so bili izsiljeni amandmaji, ki so prinesli novo sestavo fundacije, so pa invalidske organizacije ohranile minimalno večino (14 mest od 27 članske sestave Sveta FIHO). Zaradi kasnejšega imenovanja članov Sveta FIHO s strani DZ RS, ki je imenoval tudi dva predstavnika novih invalidskih organizacij (M. Grušovnik, IFS, Nadja Lipičar, Združenje Tišina) ter zaradi ohranjanja svojega monopola, so bile privilegirane invalidske organizacije zaradi ne več zagotovljene absolutne večine, prisiljene strateško povezati se z nekaterimi humanitarnimi organizacijami, na nove pobude med invalidskimi organizacijami pa so odreagirali z ustanavljanjem paralelnih pobud (npr IFS:FIS, DIFS:ZIFS …) za oviranje novih invalidskih organizacij na vse mogoče načine.
Nov zakon o igrah na srečo je leta 1996 opredelili drugačno razdelitev med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami ter športnimi organizacijami. Za upravljanje s sredstvi iger na srečo je ustanovil dve fundaciji: fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (kratica: FIHO) ter fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (kratica: FŠO).
3. USTANOVITEV FIHO IN OBSTOJEČA ZAKONODAJA
Do pridobitve soglasja Državnega zbora k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije so se smiselno uporabljale določbe pravilnika o razporejanju sredstev za socialno humanitarne in športne dejavnosti na posamezne organizacije, ki ga je sprejel Loterijski svet na svoji 5. seji dne 23.7.1991, na 17. seji dne 18.9.1992, na 19. seji dne 25.10.1995 in na 9. seji dne 18.12.1996. S sprejetjem odloka o ustanovitvi fundacije (Uradni list RS, št. 9/98), ki je nastal na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 in 47/97), je fundacija dobila pravno veljavo za svoje delovanje. Dne 9.3.1998 je bila konstituitivna seja sveta fundacije. Od 10.4.1998 prihajajo sredstva iger na srečo, namenjenih financiranju športnih organizacij, neposredno na račun fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
4. DELOVANJE FIHO V SVOJEM NOVEM OBDOBJU
Sredstva fundacije se med uporabnike razdeljujejo od leta 1998. Ker je fundacija morala najprej pripraviti in sprejeti pravila ter pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije in ker je bilo za veljavnost omenjenih aktov potrebno soglasje Državnega zbora Republike Slovenije, se je svet fundacije odločil, da sredstva fundacije za leto 1998 razdeli uporabnikom glede na razdelitev Loterijskega sveta.
Nastanek novih invalidskih in humanitarnih organizacij na podlagi Standardnih pravil o izenačevanju možnosti invalidov (OZN, 1993) in na podlagi Zakona o društvih (Ur. list št. 60/95, 89/99) ter v skladu s programom pluralizacije socialno varstvenih storitev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, je pripeljal do tega, da se je prvič spremenilo razmerje v korist humanitarnih organizacij in sicer na 25%. Posledica lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije je bil tudi Odlok o ustanovitvi FIHO (Uradni list RS, št. 9/98).

Problematika enakopravnega financiranja novih invalidskih in humanitarnih organizacij je pereča že vse od 1998. leta dalje, ko se je konstituirala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Nekatere organizacije so spreminjale svojo pravno obliko (npr. Šent, Ozara, ki so bile prvotno organizirane kot invalidske organizacije, kasneje pa so postale humanitarne organizacije, ker v okviru kroga invalidskih organizacij SIOS niso mogle enakopravno uveljaviti svojih interesov). V obratni smeri so se ob pojavu in zahtevah večih novih invalidskih organizacij, ki so bile posledica neenakopravnega obravnavanja uporabnikov njihovih programov, v smislu dogovora s privilegiranimi invalidskimi organizacijami, nekatere humanitarne organizacije preimenovale v invalidske organizacije (npr. ILCO).

Uveljavljene invalidske organizacije so se 1991. leta interesno povezale v neformalno združenje Svet invalidskih organizacij Slovenije – SIOS (danes se predstavljajo na osnovi diskriminatornega pa vseeno veljavnega Zakona o invalidskih organizacijah, ki ga kršijo in se jim je spremenil v paradoksalno nasprotje tistega kar so od njega pričakovale, samovoljno kot NSIOS – reprezentativni nacionalni svet invalidskih organizacij), ki pa vse do danes ni pravno registrirana oseba javnega prava, ima pa velik neformalni vpliv na celotno razdelitev sredstev FIHO od njenega nastanka fundacije dalje.

Res je, da vsakoletno financiranje poteka na podlagi javnega razpisa, vendar je pomembno tudi dejstvo, da prihaja do predhodnega usklajevanja in dogovarjanja med organizacijami, ki so financirane 100% glede na svoje prijavljene programe, zato je nesmiselno, da predstavniki FIHO govorijo o večkratnih zneskih prijavljenih programov, saj gre za ustvarjanje »megle« in prikazovanja tega, da je sredstev premalo. Financirane pa so v celoti glede na prijavljene programe samo priviligirane organizacije, nove organizacije pa so praviloma izločene ali deležne minimalnih finančnih sredstev, odvisno od njihove iznajdljivosti in vztrajnosti.

5. KLJUČNI NOSILCI, KI SO VZDRŽEVALI STANJE PRIVILIGIRANEGA
POLOŽAJA DOLOČENIH INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
a. invalidske organizacije in druge associacije
b. invalidska podjetja in druge asociacije
c. fizične osebe

Nosilci delovanja obstoječega in desetletja nespremenjenega sistema invalidskih
organizacij so:
• privilegirane invalidske organizacije (PrIO);
• tem PrIO podložne podporne invalidske organizacije(PoIO) z določenimi ugodnostmi in bonitetami;
• privilegirano članstvo oz. vodilne strukture PrIO deležno ugodnosti;
• diskriminirano članstvo PrIO;
• določena invalidska podjetja v lasti PrIO ali njihovi podporniki;
• strokovni in družbeno-politični podporniki PrIO ter
• depriviligirane invalidske organizacije (DiO);

Ko govorimo o privilegiranih invalidskih organizacijah (PrIO), lahko definitivno naštejem naslednje:
1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije

2. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

3. Društvo distrofikov Slovenije

4. Zveza paraplegikov Slovenije

5. Združenje multiple skleroze Slovenije

6. Sožitje – Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije

7. Zveza delovnih invalidov Slovenije

8. Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije

9. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije

10. Zveza za šport invalidov Slovenije

Podporne invalidske organizacije (PoIO) so po mojem vedenju med drugimi naslednje:

1. Društvo laringektomiranih Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)

2. Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)

3. Društvo revmatikov Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)

4. Društvo študentov invalidov Slovenije

5. Društvo paralitikov Slovenije (nasledniki IŠD Olimpija in IŠD Everest)

6. Združenje invalidov – Forum Slovenije (paralelna ustanovitev ob IFS-u)

7. Šent (preoblikovana iz inv. v humanitarno organizacijo)
8. Ozara (preoblikovana iz inv. v humanitarno organizacijo)

Depriviligirane invalidske organizacije (DIO):
1. YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
2. SONČEK – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije

3. Društvo VIZIJA – PZS – društvo gibalno oviranih

4. Društvo VITA – za pomoč po nezgodni poškodbi glave

5. “INVALID” – Zveza društev invalidov in oseb z invalidnostjo

6. Društvo Sklad Silva
7. Društvo Skupina Glas
8. Društvo invalidski froum Slovenije (v mirovanju oz. vključitev v INVALID
9. Združenje naglušnih TIŠINA (v mirovanju)

Podporna invalidska podjetja (PIO) in associacije:
1. Birografika BORI, direktor Boris Šuštaršič
2. Dom dva topola, Predsednik Uprave Marijan Benkovič, šef fotokopirnice v Birografiki BORI
3. Združenje invalidskih podjetij Slovenije, predsednik Boris Šuštaršič
4. Želva d.o.o., Vinko Bilič, direktor (odslužil zaporno kazen, povezan z Drobničem)
5. Blues d.o.o., Jože Angeli, direktor
6. SKIPPER d.o.o., direktor Marjan Klemenčič, član DDS (lastnik POT d.o.o., direktor in lastnik Janez Jarc, isti sedež kot DAZIS)
7. DAZIS (Društvo aktivnih zaposlenih invalidov) predsednik Marjan Klemenčič
8. IRIS d.o.o., Jože Zupanc, direktor

O ZIPS
Zavod invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS) se je julija 1991 preoblikoval iz Združenja invalidskih podjetij Slovenije, ki je bilo naslednik Poslovne skupnosti invalidskih delavnic Slovenije, katera je bila ustanovljena leta 1980 kot organizirani izraz interesnega povezovanja invalidskih podjetij zaradi doseganja skupnih in posameznih ciljev. V tem času se je docela uveljavila in potrdila zamisel, da so lahko tudi težji invalidi zaposleni pod posebnimi pogoji uspešno vključeni v tržne programe, ki pa so še vedno podprti z najmanj 20% deležem javnih sredstev v obliki različnih ekonomskih olajšav, kar je sestavina socialne ekonomije, ki dobiva v Evropski uniji vse bolj jasno podobo zaradi celovite socialne vključenosti invalidov.
Prvih ustanoviteljev je bilo 10, trenutno pa je v ZIPS povezanih 100 invalidskih podjetij, ki so gospodarske družbe s podeljenim statusom invalidskega podjetja. ZIPS uresničuje tele ključne naloge:
• urejanje splošnih in skupnih zadev na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih;
• proučevanje in spodbujanje posebnih socialnih aktivnosti in drugih oblik socialne varnosti za invalide, ki so redno zaposleni ali na usposabljanju;
• skrb za stalno dodatno specializirano izobraževanje tako invalidov kakor tudi vseh ostalih zaposlenih s posebnim poudarkom na managementu in vodenju invalidskih podjetij;
• usklajevanje načrtnosti in smotrnosti pri poslovanju in razvoju invalidskih podjetij ter uvajanje sodobnih tehnologij;
• skupno nastopanje pred državnimi organi pri urejanju statusa, ekonomskih olajšav in pridobivanju namenskih finančnih sredstev;
• oblikovanje in uvajanje novih proizvodnih programov ter načrtovanje skupne politike nastopanja na trgu;
• opravljanje storitev v pravnem prometu za račun posameznega ali več ustanoviteljev.
V ZIPS se torej prostovoljno povezujejo gospodarske družbe, ki so doslej pridobile status invalidskega podjetja od Vlade Republike Slovenije, po sprejemu zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pa ga bodo pridobivale od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Ustanovitelji s svojimi mesečnimi prispevki sami zagotavljajo sredstva za delovanje ZIPS.
Organi ZIPS so svet, ki ga sestavljajo direktorji ustanoviteljev, predsednik in poslovodna sekretarka.
Osnovni podatki
Firma: Zavod invalidskih podjetij Slovenije
Skrajšana firma: ZIPS
Sedež: Linhartova 1
1000 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 43 22 225
Telefaks: 01 23 26 695
E-pošta: [email protected]

Matična številka: 5249708
Davčna številka: 55787258
Številka TRR: 02011-0014936074 (odprt pri Novi LB d.d.)
Predsednik: Boris ŠUŠTARŠIČ
Poslovodna sekretarka: Tatjana BRUMNIČ-SMREKAR, dipl.sociolog

Kje so:
Linhartova 1
SI-1000 Ljubljana

Stik z nami:

[email protected]
Telefon: 01 43 22 225
Telefaks: 01 23 26 695

Ključni nosilci delovanja PrIO so (nekateri med njimi se prekrivajo s svojim delovanjem in funkcijami v različnih organizacijah organov v/izven teh organizacij):

g. Boris Šuštaršič, predsednik DDS, direktor invalidskega podjetja Birografika Bori,
razvojni usklajevalec Doma dva topola, predsednik NSIOS-a,
predsednik ZIPS, invalidsko upokojen za polovični delovni čas
(zanimivo bi bilo videti zahtevke za refundacije ZPIZ za njegovo plačo,
ki jih izstavlja Birografika Bori kjer je direktor, to bi veljalo pogledati
za vse invalidske funcionarje in direktorje, ki so na polovičnem
delovnem času);
g. Ivan Peršak, predsednik ZPS, invalidsko upokojen, član Sveta FIHO
g. Jože Zupanc, član ZCIV, član ZSSS, upokojen, direktor invalidskega
podjetja IRIS NM, član Sveta FIHO
ga. Nevenka Ahčan, sekretarska ZSSS, poslanka v prvem sklicu, zaposlena na ZSSS, članica Sveta FIHO, predsednica Komisije za razdeljevanje sredstev IO, predsednica UO SZS
g. Aljoša Redžepovič, sekretar ZGNS, bivši član Sveta RTV, zaposlen na ZGNS, član Sveta FIHO, član NO SZS
g. Brane But, bivši predsednik ZSSSS, upokojen, bivši direktor CSD Celje
g. Milan Bobinski, predsednik MOS Maribor, invalidsko upokojen, član ZCIV, ZSSS,
oddajanje prostorov društva zasebni zobozdravstveni odrdinaciji
g. Alojz Ješelnik, predsednik ZMSS, invalidsko upokojen
g. Marjan Kroflič, invalidsko upokojen, član ZDIS (preimenovanje Zveza društev invalidov Slovenije v Zvezo delovnih invalidov Slovenije ???? nateg)
g. Brane Urbanija, invalidsko upokojen, skrivni lobist in prišepetovalec ter prepričevalec politikov proti spremembam
g. Ernest Jazbinšek, invalidsko upokojen, predsednik ZRŠI, prvotno zveza desetih PrIO
g. Štefan Kušar, član ZMSS, sekretar NSIOS, zaposlen ??? mogoče kar v DDS ali Birografiki Bori ali morebiti kot samostojni kulturni delavec (teološka fakulteta)
g. Borut Pogačnik, predsednik ZIFS, tiskovni predstavnik NSIOS
ga. Tatjana Brumnič-Smrekar, sekretarka ZIPS
ga. Renata Punčuh-Radovanovič, pravnica v Birografiki Bori
g. Ivo Jakovljevič, sekretar DDS, zaposlen v Birografiki Bori, član Sveta FIHO
ga. Suzana Jerič, finančnica DDS, zaposlena v Birografiki Bori
g. Marjan Klemenčič, član DDS, zaposlen na polovičnem času v podjetju SKIPPER
ga. Milojka Jeršin, članica DDS, zaposlena na polovičnem času v podjetju SKIPPER
ga. Janja Katarinčič, članica DDS, upokojena, delujoča v ZIFS
(vsi zadnji trije stanujoči oddelek mlajših invalidov v DSO Bežigrad, vsi trije na listi upravičencev do neprofitnih stanovanj ???, vsi podporniki Borisa Šuštaršiča, Klemenčič zadolžen preko 20 mio SIT predsedniku in podpredsedniku Društva invalidski forum Slovenije, dolgoletni gambler in pogosto obiskovalec CASINO Ljubljana, avtor pritožbe zoper mene poslane na MDDSZ, osebni prijatelj Janeza Drobniča)
Za vse naštete velja, da so na seznamu izključno zato, ker so znotraj PrIO plačani ali prostovoljni funkcionarji, posledice njihovega dela pa so manj kot zadovoljujoče.

ZIPS nastopa enkrat kot Zavod in drugič kot Združenje glede na zakonodajne in politčne potrebe kar je dokazljivo iz različnih zapisnikov (primer zapisnik 5. seje DS, ko se je šlo za oddajo javnih naročil invalidskim podjetjem brez javnega razpisa??????).

6. KAKO NAPREJ?
a. NEODVISNA REVIZIJA VSEH PROGRAMOV
b. IZDELAVA DOKUMENTARNEGA FILMA IN ČIM VEČ ODDAJ V KATERIH SE NAJ POKAŽE V KAKŠNIH NEMOGOČIH RAZMERAH ŽIVIJO DEPRIVILEGIRANI ČLANI TEH IO
c. UVELJAVITI OSEBNO ASISTENCO IN NEODVISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH KOT JAVNO DOSTOPNO DOBRINO PREKO POSEBNEGA ZAKONA O OSEBNI JAVNI ASISTENCI ZA NEODBISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH;

Rad bi, da zapišeš, če ti je znano, podatke o teh slovitih poslovnežih, “plenilcih” v prehranjevalni verigi invalidov.
Ali so tudi invalidi?
In kakšne vrste invalidnosti imajo.
Npr g Šušteršič je gibalno oviran.

Je pa zanimivo in to mi je šajnalo, ko sem videl fotke o prekipevajoči sreči g ministra v puliju in ostalih. Tenisačev in drugih. Sem takoj vedel, da se poznajo.
Ni ga čez prijatelje.

Bom moral začet vadit golf al tenis, da bom spoznal “prave” prijatelje.

Mihau, če pazljivo prebereš ugotoviš, da so več ali manj sami stari prdci-penzionerji. Sicer pa to sploh ni važno. Važno je kaj bo nerdila vlada in službe, ki so pristojne za lopovščine v teh organizaijah, kamor spada tudi ZDGNS, na žalost.

Ti slišim na radiu ob 16,30, da je komisija imenovana od vlade ugotovila, da je z FIHO vse v najboljšem redu. In to tako da bolje bit ne more. Je neki Kušar bluzil.

Ponovili bodo razpis za direktorja, in menda, da naj bi imeli več kot dva na skupščini Loterije, ker da so 40% lastnik.

Ampak bistvo mojega posta je da vlada preko komisije ugotavlja, da je pri FIHO vse v skladu z njenimi standardi oz merili.

Kuasar ze drugi mandat prodaja meglu na FIHO,bomo videli kaj bo sprejela Vlada RS,kako bo ocenjevala Informacijo medresoene skupine katero je formirala in je vodi magistr Balent z Ministrstva za solstvo. Vec se ne bo moglo sprenevedati da se ne ve kako ta sistem deluje.Vlada RS je na pootezi, pcakajmo.Lp

Zadeva: Odgovor na dopis glede obnovitvene rehabilitacije.

torek, maj 30 2006 @ 16:14 CEST
Piše: bepa
Ogledov: 1
Elena Pečarič
Neubergerjeva 7
1000 Ljubljana

Društvo distrofikov Slovenije
g. Boris Šuštaršič
Linhartova 1
1000 Ljubljana

Ljubljana, 22.5.2006

Spoštovani!

Kakor pravilno ugotavljate, sem upravičenka do obnovitvene rehabilitacije, ki jo nisem uveljavljala že petnajst let. Zaradi mojih kritičnih pogledov na politiko, ki jo kot predsednik društva vsiljujete članom ter jih pogojujete s storitvami in tako disciplinirate vsakogar, ki si je drznil nasprotovati vašim avtoritarnim odločitvam, sem se povsem distancirala od vsega društvenega dogajanja. Ob vaših metodah in izsiljevanju članov glede najosnovnejših storitev (prevozi, pomoč v nastanitvenih centrih, oskrba s pripomočki, socialne pomoči, rehabilitacija,…), za katere društvo prejema ogromne vsote denarja, se mi je obračal želodec. Sama sem se uspela ubraniti raznim vašim poizkusom ustrahovanja, vendar sem bila priča številnim dobesednim psihičnim in fizičnim zlomom članov, ki niso imeli opore bližnjih. Prav takih se lotevate še z večjim užitkom in strastjo ter praviloma za izvajanje pritiska uporabite še nevedne in neosveščene starše, ki vam slepo verjamejo. Kaj ima to opraviti z dopisom glede obnovitvene rehabilitacije?

To je del iste zgodbe in ob tem dopisu se mi je ponovno obrnil želodec, ob uvidu, da je vaša zloba, maščevalnost, pokvarjenost, škodoželjnost in pripravljenost, da uporabite tudi najbolj podle metode, nenasitna in meji že na blaznost. Moj glavni problem je ta, da se vas nikoli nisem bala, da sem si upala povedati vedno kaj mislim in da sem zaradi svojih, dostikrat »nadležnih« načel in principov, nepodkupljiva. Zato sem vam že kot najstnica bila velika grožnja (diametralno nasprotno z mojim videzom). Verjamem, da ste zadnje čase precej zagrenjeni in razdraženi, vajeni kot ste bili, da vam nihče ne ugovarja in da samovoljno kraljujete nad invalidi, ker vas na vseh nivojih prehitevam; v izobrazbi, z dejavnostjo in produktivnostjo (inovativnih projektov), v videzu, v načinu komunikacije in nenazadnje v medijskem pojavljanju, kjer resnici na ljubo, delujem bolj simpatično.

Opozarjam vas tudi, da prekinete s tem ravnanjem, da vsakogar, ki ga vidite v moji bližini obravnavate že kot vašega sovražnika, s tem mislim predvsem na člane Društva distrofikov in tiste, ki ste jih pred kratkim izključili prav iz tega motiva. Z razliko od vas, nisem oblastiželjna, moč in denar me ne zanimajo preveč, saj imam veliko prijateljev, ki jim zaupam in na katere se lahko zanesem.

Ne glede na to, kakšne bodo posledice tega mojega pisanja in kakršno koli negativno presenečenje mi boste ponovno pripravili, se sama nebi nikoli mogla in se niti ne bom hotela spustiti na vaš nivo obračunavanja, vendar pa bom vsekakor uporabila vsa razpoložljiva formalno-pravna sredstva, da ne boste imel pristojnosti dodeljevanja pravic in storitev. Nikoli tudi ne bom pristajala na dejstvo, da mi boste vi pogojevali, omejevali in onemogočali uveljavljanje pravice do obnovitvene rehabilitacije, samo zato, ker ste predsednik »vseh distrofikov«. Da je moja edina možnost ta, da uveljavljam obnovitveno rehabilitacijo tam, kjer ste Vi izbrali, v Vašem domu Dva topola, kjer imate Vi vedno na razpolago Vaš »privatni« apartma s pisarno in vedno (24h) na razpolago Vašega asistenta – negovalca, za v vodo pa tudi več. Seveda je to vse last Društva distrofikov in na njegov račun, a kaj bi bili malenkostni.

Vam je tako kot meni potrebno obrisati rit, ko greva na blato, tako kot jaz ne morete dvigniti roke in nama je potrebno pomagati pri hranjenju, pitju, oblačenju, umivanju, tako kot jaz se ponoči priklapljate na dihalni aparat in oba ponoči potrebujeva nekoga ob sebi, da naju obrne ali popravi. Lahko bi še naštevala, pa mislim, da sem bila dovolj konkretna in nazorna. Zato me je vaš dopis z neumnimi pogojevanji, glede uveljavljanja obnovitvene rehabilitacije, še toliko bolj razjezil in menim, da ste tokrat šli čez vse meje dopustnega. Za devet ljudi, od tega pet takih kot sva midva, ste nam blagovolili dodeliti tri spremljevalce, ki bodo celo spali v ločenih posebnih sobah. In prosim, ne se za te poteze izgovarjati na priporočila ZZZS, saj so vas v zadnjem mesecu kar pogosto videvali pri generalnem direktorju. S takimi potezami lahko hecate ljudi, ki nimajo pojma kaj je mišična distrofija in taki, ki niso vajeni vaših manipulativnih prijemov. Še za enega spremljevalca postane po nekaj dneh dela, z osebami kot sva midva, zelo naporno in utrujajoče, saj je intenzivnost pomoči, ki jo potrebujeva precej visoka. Kdo bolj kot vi bi to lahko vedel in se zavedal ter lastno prakso vsaj v manjši meri, apliciral in privoščil tudi drugim.

Edina, ki je pristojna za ocenjevanje potrebnega spremstva in drugo presojo povezano z ohranjevanjem zdravja ter terapijo, je strokovna medicinska triaža, ki je prav ključen pogoj za pridobitev organizacije obnovitvene rehabilitacije na javnem razpisu ZZZS. Sestavljajo jo trije doktorji specialistične medicine, v primeru društva so to fiziologi, nevrofiziologi ali ortopedi. Kot mi je znano sta to dr. Zupan in dr. Prašnikar iz Inštituta za rehabilitacijo. Ne pa vi, ki ste laik in le odgovorna oseba za pravilno izvajanje te storitve. Prav od triaže pričakujem in želim strokovno razlago o upravičenosti ali ne do spremstva. Verjamem in upam, da so kriteriji in merila za to jasni. Kot mi je poznano so do sedaj v domu Dva topola vsi, ki so imeli podobno ali primerljivo vrsto diagnoze oz. fizični hendikep, ki pomeni popolno nepokretnost in odvisnost od tuje pomoči pri vseh najosnovnejših življenjskih opravilih, avtomatično dobili spremstvo (tudi zato, ker v domu ni organizirane nege v tako velikem obsegu in za tako specifično individualne potrebe, povezane z intenzivnim zdravstvenim oskrbovanjem).

Še eno dejstvo, ki govori o vaši samovolji in zlonamernosti glede naše obnovitvene rehabilitacije. Eni od upravičenk, ki je bila prej na listi YHD (s težjo obliko distrofije in prav tako vezana na umetno ventilacijo) in bi morala, glede na vaše pogoje, doplačati preko 100.000 sit le za terapijo ter bi bila upravičena le do ene tretjine spremljevalca (enega spremljevalca bi si morala deliti z dvema težkima distrofikoma), ste ji po pritožbi odobrili rehabilitacijo v Čatežu brez doplačila in s svojim spremljevalcem. Da je to dosegla pa je morala, po naročilu g. Jakovljeviča, napisati dopis oz. prošnjo, da želi uveljavljati obnovitveno rehabilitacijo v domu Dva topola. Kako to, da je prej bila upravičena le do tretjine spremstva oz. kje je sedaj pravilo, da je eden spremljevalec za največ tri upravičence. Dokler so ljudje na listi YHD imajo očitno »višji standard«, ki ga morajo drago plačati, ko pa se po vaših navodilih opredelijo za dom Dva topola, se da marsikaj urediti, tudi mimo pravil, ali ne? Se bosta že z g. Peršakom domenila za kakšno drugo blagovno menjavo, ki bo obema v korist.

Iz dopisa je jasno čutiti, da ste se prav načrtno in natančno lotili zadeve in sicer tako, da ste storitev kar se da podražili, da je doplačilo za nas čim večje in hkrati onemogočili vse tiste načine »varčevanja«, ki bi sedemnajst dnevno bivanje pocenilo (pol penzion, bivanje v cenejših sobah,…), saj računate oz. veste, da si 110.250,00 SIT večina upravičencev doplačila take vsote ne more privoščiti. Potem boste seveda rekli, da ste vedeli, da je bil to le še en poizkus YHD, da ruši in uniči vse kar je dobrega v sistemu socialnega in zdravstvenega varstva za invalide, za kar ste seveda zaslužni prav vi. Škoda, da sem se še pred razpisom ZZZS in torej pred vami, pogovarjala tako z Zdraviliščem Čatež, Termami 3000, Moravskimi toplicami in Ortopedsko bolnico Rovinj in uspela dobiti ugodnejše cene in ponudbe, mi je povsem jasno kakšno igro poizkušate igrati.

Na dopisu, ki smo vam ga dostavili, je največ prijavljenih upravičencev hotelo uveljavljati rehabilitacijo v Ortopedski bolnici Rovinj, enake zahteve so bile tudi na dopisu ZZZS in v sklepu UO ZZZS, a vi ste to gladko ignorirali namesto, da bi upoštevali vse tri lokacije, kot ste bili k temu pozvani in ste se tudi zavezali pri generalnem direktorju ZZZS. Da si želim uveljavljati rehabilitacijo v Rovinju ni stvar »turizma« (na srečo se zaenkrat turizem grem bolj v ekskluzivni krajih kot je bolnica), kot sem že nekajkrat slišala v zadnjih dneh, ampak obstajajo povsem konkretni zdravstveno-medicinski razlogi za to; ker imam traheotomijo se seveda ne morem kopati v morju kar tako in tudi ne v bazenu. V Izoli so razmere na plaži in za v vodo popolnoma neustrezne zame, da o bazenu, ljubkovalno poimenovanemu »pepelnik«, niti ne izgubljamo besed. V Rovinju pa sem našla enega tistih redkih mest, kjer so izpolnjeni vsi pogoji, da grem lahko v morsko vodo oz. se bolj namakam, vendar pa lahko pri tem še sama migam, s tistimi malo preostalimi močmi.

Zato vas še enkrat pozivam, da zadevo glede spremljevalcev oceni triaža in da zagotovite vse lokacije, ki so bile navedene na dopisu ZZZS. Še enkrat vas opozarjam, da tokrat ne bom popustila in bom zadevo glede mojega uveljavljanja obnovitvene rehabilitacije peljala do konca: mislim, da pri vsej zadevi imate vi več za izgubiti kot jaz. Če ne bo šlo drugače se bo na naslednjem razpisu pojavilo še eno društvo distrofikov, ki bo imelo večjo in boljšo ponudbo lokacij ter konkurenčnejše cene in bo svojo vlogo vložilo za vse obolele za mišično distrofijo; pa bomo videli, koliko vam jih bo ostalo v Domu dva topola. Če se v ta projekt podam, me pri tem ne boste ustavili niti z vsemi vašimi odvetniški pisarnami.

V iskreni želji, da ne bo potrebno iti tako daleč, vas lepo pozdravljam.

Elena Pečarič

Priloga: dopis Društva distrofikov z dne 8.5.2006

V vednost:
– Lučka Böhm, predsednica UO ZZZS
– Ministrstvo za zdravje
– Zveza paraplegikov Slovenije
– Zveza za cerebralno paralizo
– ZZZS, ga. Jelisavljevič in g. Miklavčič
– Inštitut KC za klinično nevrofiziologijo
– Inštitut za rehabilitacijo, direktor, dr. Prašnikar, dr. Zupan
-Varuh človekovih pravic
– Urad za enake možnosti
– g. Brenčič
– DZ RS
– Vlada RS
– Predsednik RS
– Urad za varstvo potrošnikov
– Pooblaščenka za dostop informacij javnega značaja
– Zdravstveni svet ministrstva za zdravje

Ne vem, kaj imate toliko proti FIHU. Vzrok, da ste začeli pisati te politične teme tukaj, so bile nepravilnosti, ki so se zgodile na olimpijskih igrah gluhih v Avstraliji in kasnejša ukinitev foruma MDGL, ki je do lanskega leta bil na spletni strani MDGL. Torej: vrnimo se k stvari. FIHO s temi nepravilnostmi mogoče res nima nič. Ali je že kaj novega v zvezi z olimpijskimi igrami v Avstraliji in s forumom MDGL, ki je bil lansko leto ukinjen?

FIHO in delovanje FIHO je naveci problem,preberi v Revizijskem porocilu Racunskega sodisca na ZDGNS za leto 2004 na strani 28, 3.3.1.4a.
“ZDGNS v porocilu FIHO o realizaciji programa za sport in rekreacijo o porabi navedenega zneska ni porocala pravilno”To pomeni da je olimpijada gluhih v Avstraliji ni cista da se laze financer preko porocila.
In kaj po tem,gluhi nic,FIHO nic,slepi putnici nic,7 miliona nic,KDO OD KOGA DELA NORCA.Lp

Sam sem jasno in glasno slišal, da je vladna komisija ugotovila, da je s FIHO vse OK.

Kaj si pa jaz mislim, je pa druga pesem. Si pa tega ne morem namazat na kruh.
Včasih so rekli: Domovina je tam, kjer ti je lepo.
In v sloveniji mi postaja vedno bolj nelepo.
Mi pa postaja vedno bolj lepo v EU.
Ergo; EU je moja nova domovina.

Kaj so vse obljubljali, ko smo se osamosvajali.
In kaj je nastalo???
Grob vseh medčloveških pridobitev 20 stoletja.

Edina vladarja sta postala kapital in našost.

Zato mi ne bluzit s tem, da pravica zmaguje.
Saj ste verjetno gledali sinočna Trenja o operacijskih mizah.
Pa prebrali koliko IB potegne plače in bonitet.
Je pa on tolko pr LDS kot Rupel. Namreč nekdo bo rekel, glej ga LDS direktorja kolk ima.

Troja je padla, Trojanci pa še živijo med nami.

New Report

Close