Ja, turisti v tuji deželi itak vidijo samo lepoto dežele, tako naravno (lepa narava), kot tudi kulturno (lepa mesta), ne vidijo pa slabe strani države (razen, če se ob kupovanju spominkov neposredno soočijo z visokimi cenami v nekaterih državah, kot je to npr. na Švedskem,…).

[email protected]

Šifra: 007-94/2006/23

Ljubljana, dne 6. decembra 2006

EVA – 2006-3311-0083

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE

REPUBLIKE SLOVENIJE

[email protected]

ZADEVA: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije – skrajšani postopek – predlog za obravnavo

1. Predlog sklepa Vlade Republike Slovenije:

Na podlagi drugega odstavka 2. člena in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije na svoji _________ seji dne _______ sprejela naslednji sklep:

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (EVA – 2006-3311-0083) in ga na podlagi prve alinee prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem po skrajšanem postopku.

Številka:

Datum:

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

MAG. BOŽO PREDALIČ

GENERALNI SEKRETAR

Prejmejo:

– Ministrstvo za šolstvo in šport

– Služba Vlade RS za zakonodajo

2. Oseba, odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

Simon Starček, Vodja Direktorata za šport

Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora RS:

dr. Milan Zver, Minister za šolstvo in šport

Simon Starček, Vodja Direktorata za šport

3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu:

DA

4. Obrazložitev predlaganega nujnega oz. skrajšanega postopka obravnave predloga zakona v Državnem zboru RS:

Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se nanašajo predvsem na sestavo svetov obeh fundacij, trajanje mandata članov svetov in direktorjev obeh fundacij in določitev postopka glede pritožb na odločitev obeh fundacij ter predstavljajo manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, zato se v skladu s 142. členom Poslovnika Državnega zbora predlaga obravnava zakona v skrajšanem postopku.

Predlog in obrazložitev razlogov, zaradi katerih se predlaga skrajšanje poslovniških rokov (tretji odstavek 17. člena Poslovnika Vlade RS):

/

5. Kratek povzetek gradiva:

Vzrok za predlagane spremembe in dopolnitve zakona so vse večji konflikti med nekaterimi predstavniki civilne družbe in člani sveta obeh fundacij glede proporcionalne zastopanosti posameznih organiziranih skupin in upravičencev v svetu fundacij, amatersko delo direktorjev fundacij, problematizirana je kolizija interesov med vlogami prosilca, razdeljevalca in nadzornika, trajnost mandatov in vse več pritožb prijaviteljev na javni razpis za pridobitev sredstev – npr. pri Fundaciji za šport se je v zadnjem letu število pritožb povečalo kar 15-krat.

6. Presoja učinkov in usklajenosti vladnega gradiva:

Izjavljam, da predlagano gradivo:

a)
nima učinka
na javnofinančna sredstva v višini večji, od 10 mio SIT v tekočem in naslednjih treh letih

b)
nima učinka
na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije

c)
nima učinka
na postopke oziroma poslovanje javne uprave/pravosodnih organov s strankami (državljani in pravnimi osebami) oziroma na obveznosti strank do javne uprave (administrativna bremena)

d)
nima učinka
na gospodarstvo, na obseg državnih pomoči

e)
nima učinka
na okolje

f)
nima učinka
na socialni položaj posameznikov

g)
je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja in so bile v razpravo vključene nevladne organizacije oziroma predstavniki zainteresirane javnosti; v razpravo so bile vključene tudi občine in združenja občin oziroma jih gradivo ne zadeva.

Datum objave: 23. 11. 2006

Vključene organizacije oz. predstavniki:

– Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

– Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS

– Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS

– Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

– Rdeči križ Slovenije

– Slovenska Karitas

– Gorska reševalna služba

– Strokovni svet RS za šport

Svoje mnenje so podale naslednje organizacije, predstavniki: direktor Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS
DA

h)
so bile v celoti upoštevane vse prejete pripombe, predlogi civilne družbe oziroma te niso bile prejete
DA

i)
je bilo lektorirano
DA

j
je medresorsko usklajeno s Službo Vlade RS za zakonodajo, Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za finance in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Gradivo je bilo predhodno usklajeno tudi v medresorski delovni skupini, v kateri so sodelovala vsa pristojna ministrstva, in sicer Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kulturo. Član te medresorske delovne skupine je bil tudi predstavnik Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, predstavnik Fundacije za financiranje športnih organizacij in predstavnica Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

DA

7. Program dela Vlade RS za leto 2006:

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ni bil vključen v program dela Vlade za leto 2006.

dr. Milan Zver

MINISTER

Priloge:

– ocena finančnih posledic

– predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije

I. Ocena finančnih posledic

Tekoče leto (t)
t+1
t+2
t+3

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
Šifra PP
Ime proračunske postavke
Ime proračunskega uporabnika
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1

SKUPAJ:
Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP:
Šifra PP Ime proračunske postavke Ime proračunskega uporabnika Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t+1

SKUPAJ:
Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t+1

SKUPAJ:

Obrazložitev:

Sredstva za profesionalizacijo funkcije direktorja se bodo zagotavljala iz sredstev fundacij. Predlagatelj ocenjuje, da za izvrševanje predlaganih zakonskih sprememb ne bodo potrebna nikakršna dodatna proračunska sredstva in tudi ne povečanje obveznosti za druga javna finančna sredstva, saj fundaciji za svoje delovanje namenjata sredstva koncesijskih dajatev in sredstva pridobljena z upravljanjem teh sredstev. Trenutno največji obseg stroškov delovanja fundacij predstavljajo stroški storitev, kot npr. intelektualne in svetovalne storitve ter storitve nadzora nad namensko porabo sredstev. Stroški dela (profesionalizacija funkcije direktorja) se bodo po predlagani ureditvi sicer povečali, vendar na račun zmanjšanja prej omenjenih stroškov storitev.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE – SKRAJŠANI POSTOPEK

EVA: 2006-3311-0083

6. 12. 2006

I. Uvod

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

1.1. OPIS PROBLEMATIKE

Dejavnost invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij praviloma izvajajo nepridobitne in nevladne organizacije z namenom zagotavljanja in ustvarjanja boljših pogojev za delo in življenje posameznih skupin prebivalstva. Republika Slovenija dejavnost tovrstnih organizacij financira delno s sredstvi iz proračuna v okviru transferov, ki jih med uporabnike delijo pristojna ministrstva, del javnih sredstev pa zagotavlja preko koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki jih med uporabnike delita Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO – v nadaljevanju: invalidsko-humanitarna fundacija) in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO – v nadaljevanju: športna fundacija). Precejšen del sredstev organizacije pridobivajo tudi od donatorjev in sponzorjev. Kljub temu si uporabniki za izvajanje svojih programov ne uspejo zagotoviti vseh potrebnih oziroma želenih sredstev.

1.2. USTANOVITEV IN POSLOVANJE FUNDACIJ

Z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se je Loterija Slovenije p.o. preoblikovala v delniško družbo, pri čemer je bilo 50% družbenega kapitala v obliki delnic preneseno na dve fundaciji, ki sta bili ustanovljeni s tem istim zakonom: na invalidsko-humanitarno fundacijo je bilo prenesenih 40% delnic, na športno fundacijo pa 10% delnic, ki sta s tem postali 50 % lastnici Loterije Slovenije.

Fundaciji sta bili ustanovljeni z namenom financiranja invalidskih in humanitarnih oziroma športnih organizacij (neposredni uporabniki). Uporaba sredstev fundacij je urejena s pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacij, ki ga sprejme svet fundacije. S financiranjem dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij se uresničuje tudi javni interes na navedenih področjih. Obe fundaciji sta bili ustanovljeni kot pravni osebi javnega prava. Zakon in kasnejše njegove spremembe je uredil sestavo in delovanje obeh fundacij, kakor tudi poročanje o delu, finančnem poslovanju ter nadzor nad poslovanjem.

Že v procesu sprejemanja Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je bilo mogoče ugotoviti nekatera nezadovoljstva in nasprotujoče si interese glede sestave članov sveta obeh fundacij kot organa fundacije, ki odloča o razporejanju sredstev (zastopanost, nezdružljivost funkcij); to pa se sedaj izraža tudi skozi nezadovoljstvo ob vsakoletni delitvi sredstev neposrednim uporabnikom. Posledično je prihajalo tudi do sporov med posameznimi organizacijami znotraj fundacij.

Dodaten problem predstavlja, poleg sestave svetov, sam postopek razdeljevanja sredstev (splošni upravni postopek in posebnosti v delovanju fundacij) ter pogoji, merila in razmerja med sredstvi, ki se razporejajo (pravila, zakonitost in transparentnost) ter notranji nadzor. Nezadovoljivo pa je tudi poročanje o porabljenih sredstvih.

V zadnjem času je glede na pomen in obseg sredstev, s katerimi razpolagata fundaciji, izkazana tudi potreba po profesionalizaciji direktorjev obeh fundacij.

Trenutna ureditev kaže na pomanjkanje mehanizmov, ki bi zagotavljali učinkovito in transparentno poslovanje fundacij in s tem uresničevanje njihovega poslanstva.

1.3. VIRI FINANCIRANJA

PRIHODKI IZ PRIREJANJA IGER NA SREČO KOT ENEGA OD VIROV FINANCIRANJA FIHO IN FŠO

Igre na srečo so monopolna dejavnost, ki je pod strogim nadzorom države. Država dovoljuje prirejanje iger na srečo z določenim fiskalnim namenom. Tako zakon o igrah na srečo določa, da se celoten znesek sredstev koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in 5% sredstev dajatev za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo ter 4,4 % sredstev plačila koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo uporablja za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo, ki jih prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija, se po določbi 46. člena Zakona o igrah na srečo nameni 80% sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev od številčne loterije, loterije s trenutnim dobitkom in lota, za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, 20% sredstev pa za financiranje dejavnosti športnih organizacij. Za financiranje dejavnosti športnih organizacij pa se nameni 80 % sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev od športne napovedi, drugih športnih stav in kviz loterije, 20 % sredstev pa za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.

Osnova za obračun in plačevanje koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo je vrednost vplačil, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke. Višino koncesijske dajatve določi vlada s sklepom o dodelitvi koncesije za vsako klasično igro na srečo posebej in se giblje v razponu od 25 % do 45 %. V sklepu o dodelitvi koncesije vlada določi tudi delitveno razmerje glede na vrsto klasične igre na srečo, za katero je dodelila koncesijo.

Prireditelja klasičnih iger na srečo na podlagi trenutno dodeljenih koncesij nakazujeta invalidsko-humanitarni fundaciji 80% koncesijske dajatve od naslednjih iger: Loto, Ekspres loterija, Hip loterija, 3×3 plus 6, Deteljica, ASTRO, Izredna srečka, Hitra srečka in Petica in 20% koncesijske dajatve od iger: Vroče poletje, Dobim podarim, Prve stave, Olimpijska srečka in POLO; športni fundaciji pa nakazujeta pa 80 % koncesijske dajatve od naslednjih iger: Vroče poletje, Dobim podarim, Prve stave, Olimpijska srečka in POLO in 20 % koncesijske dajatve od iger: Loto, Ekspres loterija, Hip loterija, 3×3 plus 6, Deteljica, ASTRO, Izredna srečka, Hitra srečka in Petica.

SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995

Prikazana so samo sredstva, ki sta jih med uporabnike razporejala Loterijski svet, dokler je ta deloval v okviru Loterije Slovenije, p.o., in invalidsko-humanitarna fundacija.

TABELA 2: SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ

v tolarjih

Leto Razpoložljiva

sredstva
Invalidske

organizacije
Število

uporabnikov
Humanitarne

organizacije
Število

uporabnikov

1995
1.355.331.746
1.220.053.928
10
135.277.818
23

1996
1.512.002.495
1.358.302.170
10
153.700.325
22

1997
1.751.393.084
1.591.284.175
11
160.108.909
26

1998
1.709.697.681
1.533.473.643
14
176.260.038
31

1999
2.025.837.295
1.507.155.295
16
518.682.000
28

2000
2.160.000.000
1.525.222.968
20
529.478.911
31

2001
2.180.000.000
1.734.830.245
21
588.946.496
35

2002
3.038.760.000
2.214.666.820
22
800.163.995
40

2003
3.481.000.000
2.584.890.000
23
860.125.000
37

2004
2.940.372.912
2.199.730.000
22
740.642.912
47

2005
4.063.932.183
2.770.623.567
21
1.293.308.616
55

2006
4.889.193.136
3.171.354.601
23
1.717.838.535
51

Vir: FIHO 2000, 2003, 2005 in 2006

Iz tabele 2 je razvidno, da so se sredstva, namenjena za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, v opazovanem obdobju povečevala po povprečni 13- odstotni letni rasti.

Realnemu povečevanju sredstev v začetku opazovanega obdobja je sledilo znižanje leta 1998. Znižanje je predvsem posledica uveljavitve novega delitvenega razmerja, ki je za invalidske in humanitarne organizacije manj ugodno, kot je bilo delitveno razmerje, ki ga je določal Loterijski svet, ki je deloval v okviru Loterije Slovenije. Ta je za financiranje športa namenjal le sredstva od športne napovedi.

Posledice spremembe delitvenega razmerja so se v naslednjem letu kompenzirale z novimi viri (koncesijska dajatev od igralnic, od igralnih salonov in udeležba na dobičku Loterije Slovenije), zaradi povečanega vpliva humanitarnih organizacij pa se je spremenil tudi delež sredstev, namenjen za financiranje invalidskih organizacij, in delež sredstev, namenjen za financiranje humanitarnih organizacij (humanitarnim organizacijam je v opazovanem obdobju pripadalo 25 % vseh sredstev fundacije, prej le 10 %, z uveljavitvijo novih pravil, ki veljajo za razdelitev sredstev od leta 2005, pa se je ta delež zvišal na 35 %). Tako so se sredstva, namenjena invalidskim organizacijam, realno zmanjšala tudi v letu 1999, število upravičencev do sredstev pa se je povečalo.

Izrazito, kar 39-odstotno, povečanje sredstev je bilo leta 2002 posledica izjemo visokih vplačil pri igri Loto, katere pretežni del koncesijske dajatve se namenja za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ker so bila večja vplačila posledica velikega števila prenosov glavnega dobitka, se je v naslednjem letu višina plačane koncesijske dajatve od prirejanja igre Loto znižala, znižal pa se je tudi skupni znesek plačanih koncesijskih dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo. Vendar pa se je ta leta 2004 in 2005 ponovno povečal in tudi tokratno povečanje je posledica izjemo visokih vplačil pri igri Loto, delno pa tudi povečanja koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnih salonih.

SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995

Prikazana so samo sredstva, ki sta jih med uporabnike razporejala Loterijski svet, dokler je ta deloval v okviru Loterije Slovenije, p.o. in športna fundacija.

TABELA 3: PORABLJENA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

v tolarjih

Leto
Razpoložljiva

sredstva
Porabljena

sredstva
Razpoložljiva – porabljena
Število

uporabnikov
Število

programov

1995
226.227.504
226.226.504
0
10
10

1996
194.821.616
194.821.331
285
24
24

1997
160.457.281
160.457.281
0
5
5

1998
570.324.488
125.645.745
444.678.743
28
36

1999
779.445.631
838.452.639
-59.007.008
225
263

2000
817.090.921
696.693.130
120.397.791
128
253

2001
1.082.411.573
818.075.145
264.336.428
128
259

2002
1.376.645.343
993.023.351
383.621.992
156
280

2003
1.249.249.125
1.349.770.589
-100.521.464

2004
1.570.761.597
1.292.465.436
278.296.161

2005
1.787.596.545
1.488.031.456
299.565.089

Vir: Olimpijski komite Slovenije, 2000; Smučarska zveza Slovenije, 2000; FŠO, 2000, 2003 in 2006

Tabela 3 prikazuje sredstva, ki so bila namenjena športnim organizacijam v obdobju od leta 1995 do leta 2002, realizacijo teh sredstev, število uporabnikov teh sredstev in število projektov, za katera so se namenila sredstva. Do ustanovitve športne fundacije je o razporejanju sredstev iz naslova prirejanja iger na srečo odločal Loterijski svet pri Loteriji Slovenije na podlagi Pravilnika o razporejanju loterijskih sredstev za socialno-humanitarne in športne dejavnosti. V tem času ni bilo natančnega nadzora nad porabo sredstev, zato so bila sredstva realizirana v celoti, število uporabnikov sredstev pa je bilo nizko. Število uporabnikov sredstev ni presegalo 28 organizacij tudi v letu ustanovitve športne fundacije, saj fundacija še ni dobila soglasja državnega zbora k Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, zato je sredstva razdelila po sklepih Loterijskega sveta, preostanek sredstev pa je prenesla v leto 1999, ko je izvedla prvi javni razpis. Princip financiranja fundacije je prenos sredstev na izvajalca javnega razpisa po posredovanih dokazilih o realizaciji. Ker nekateri izvajalci do pogodbenih rokov ne dostavijo potrebnih dokazil, razpisana sredstva v posameznem letu niso razdeljena v celoti in jih fundacija prenese v naslednji javni razpis.

FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ (FIHO)

UREDITEV IN DELOVANJE INVALIDSKO-HUMANITARNE FUNDACIJE

(kratek prikaz ob upoštevanju aktualne problematike)

I.

1.)

Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS – Uradni list RS št.: 44/96 in 47/97) je v 8. členu določil, da se ustanovita Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: invalidsko-humanitarna fundacija) je bila ustanovljena leta 1998 z namenom, kot je zapisano v 10. členu Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 9/1998), da financira oziroma sofinancira:
– izvajanje posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij oziroma programov humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov,
– delovanje invalidskih oziroma humanitarnih organizacij,
– naložbe v osnovna sredstva invalidskih oziroma humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje.

Za izvedbo ustanovitve, organiziranja in omogočanja delovanja fundacije so bili potrebni naslednji pravni akti: odlok o ustanovitvi, pravila ter pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev invalidsko-humanitarne fundacije. Pravila in pravilnik je sicer pripravila in sprejela invalidsko-humanitarna fundacija, vendar je bilo za njihovo uveljavitev potrebno soglasje državnega zbora. Ta je tudi sprejel odlok o ustanovitvi invalidsko-humanitarne fundacije. Pri izvajanju navedenih aktov je prišlo do nekaterih praktičnih izkušenj in potreb, zaradi katerih je bilo predlaganih in sprejetih nekaj sprememb in dopolnitev – ob sodelovanju in soglasju državnega zbora. Državni zbor je sprejel tudi nova zakona o invalidskih in o humanitarnih organizacijah, ki sta po svoji vsebini ter intenciji terjala prilagoditve aktov fundacije. Tudi te prilagoditve je obravnaval in z njimi soglašal državni zbor. Državni zbor je dal soglasje k spremembam in dopolnitvam pravil invalidsko-humanitarne fundacije dne 26.1.2005, prav tako pa je istega dne dal soglasje tudi k spremembam in dopolnitvam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev te fundacije. Svet invalidsko-humanitarne fundacije je v septembru 2005 sprejel navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, februarja 2006 pa še pravilnik o organiziranju in izvajanju nadzora v invalidskih in humanitarnih organizacijah.

2.)

Organi invalidsko-humanitarne fundacije so: svet fundacije, direktor, komisije in nadzorni odbor.

Fundacijo upravlja svet fundacije. Svet fundacije opravlja naslednje naloge:

– izvoli predsednika in namestnika predsednika sveta,

– sprejema pravila, pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, poslovnik o delu fundacije in druge splošne akte fundacije,

– sprejema letni program dela, finančni načrt in zaključni račun,

– enkrat letno sprejme razporeditev sredstev fundacije,

– določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene,

– odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike,

– upravlja s svojimi delnicami Loterije Slovenije,

– upravlja s premoženjem fundacije,

– odloča o zmanjšanju ustanovitvenega premoženja,

– obravnava in sprejema poročila organov, ki jih je imenoval,

– imenuje direktorja fundacije,

– daje ustanovitelju in direktorju fundacije predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

– imenuje člane stalnih in občasnih komisij ter nadzornega odbora,

– imenuje predstavnike v skupščino in nadzorni svet Loterije Slovenije d.d.,

– opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni, (Od FIHO?) in drugimi splošnimi akti fundacije.

Svet fundacije ima 27 članov. Od tega jih 25 imenuje državni zbor na predlog uporabnikov – 14 na predlog invalidskih organizacij in 11 na predlog humanitarnih organizacij, dva člana sta predstavnika vlade in ju ta tudi imenuje. Mandatna doba članov sveta fundacije je 5 let.

Predsednika sveta invalidsko-humanitarne fundacije imenuje svet fundacije izmed svojih članov za mandatno dobo petih let.

Direktorja imenuje svet fundacije za dobo petih let; k njegovemu imenovanju daje soglasje državni zbor.

Člani sveta, predsednik sveta in direktor fundacije opravljajo svoje delo nepoklicno.

Svet ima komisije, katere so lahko stalne ali občasne. Komisije pripravljajo predloge gradiv za seje. Pri tem sodelujejo z direktorjem, predsednikom in namestnikom predsednika sveta. Pri svetu delujejo naslednje stalne komisije:

– komisija za pripravo pravil fundacije, za pripravo pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije in drugih splošnih aktov fundacije,

– komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih organizacij,

– komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev humanitarnih organizacij.

Fundacija ima nadzorni odbor, sestavljen iz treh članov. Svet jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju invalidskega, socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predlogov vlade, invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni (1. odstavek 25. člena Zakona o invalidskih organizacijah), in humanitarnih organizacij.

Nadzorni odbor nadzira uresničevanje sklepov sveta in komisij, nadzira porabo sredstev, ki so namenjena za delo fundacije. Nadzorni odbor o svojem delu poroča svetu.

Odlok o ustanovitvi invalidsko-humanitarne fundacije v drugem odstavku 17. člena določa, da je fundacija dolžna enkrat letno, do konca meseca marca, predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu državnemu zboru, vladnemu uradu za invalide in ministrstvu, pristojnemu za področje delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij.

II.

Osnova za razporejanje sredstev fundacije je sprejeti letni finančni načrt fundacije (6. člen pravilnika). Svet fundacije hkrati s sprejemom letnega finančnega načrta, z javnim razpisom, ki ga objavi v uradnem listu,, pozove invalidske in humanitarne organizacije, da kandidirajo za razporeditev sredstev fundacije s finančno ovrednotenimi letnimi delovnimi programi (12. člen pravilnika). Finančno ovrednotene letne delovne programe invalidske organizacije posredujejo na obrazcu FIHO 1, humanitarne organizacije pa na obrazcu FIHO 2 (14. člen pravilnika). Ti obrazci so bistveni dokumenti, na podlagi katerih se odvija nadaljnji postopek za razporeditev sredstev. Po predlogu obeh pristojnih komisij sveta fundacije nato svet sprejme dokončno odločitev o razporeditvi sredstev na invalidske in humanitarne organizacije.

Invalidske in humanitarne organizacije morajo poročilo o finančno realiziranih letnih delovnih programih dostaviti fundaciji najpozneje do konca meseca februarja za preteklo leto na predpisanih obrazcih (FIHO 3). Če posamezna organizacija v predpisanem roku in kljub pozivu ne dostavi poročila, se ji ukine izplačevanje odobrenih sredstev za tekoče koledarsko leto.

Organizacije so dolžne uporabljati pridobljena sredstva namensko in smotrno v skladu s sprejetim letnim finančno ovrednotenim delovnim programom.

Fundacija preko svojih organov in strokovne službe ali pooblaščene strokovne organizacije zagotavlja nadzor nad porabo namensko dodeljenih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam za delovanje, za izvajanje programov in storitev ter za naložbe, financirane iz sredstev fundacije.

Pri opravljanju nadzora, ki ga izvaja ali naroči invalidsko-humanitarna fundacija, so organizacije dolžne nadzornim organom omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo o izvajanju programov in storitev ter razpolaganju s sredstvi, ki jih je organizacijam dodelila ta fundacija, ter dati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z uporabo teh sredstev.

Nadzor obsega pregled stanja in podatkov o porabi sredstev, ugotavljanje ustreznosti in pravilnosti dela izvajalcev programov in storitev ter kakovosti in obsega opravljenega dela. Nadzor vključuje tudi inštruktažno svetovanje ter priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Organ, ki opravi nadzor, sestavi o tem poročilo in ga dostavi svetu.

V ilustracijo materialne strani delovanja fundacije prilagamo nekaj temeljnih podatkov o številu invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so se financirale iz sredstev te fundacije, in višini razporejenih sredstev posamezni skupini v zadnjem obdobju.

leto
organizacije
št. financiranih iz sredstev FIHO
Razporejena sredstva

2004
invalidske organizacije

humanitarne organizacije
23

48
2.197.229.900,00 sit

740.642.912,00 sit

2005

invalidske organizacije

humanitarne organizacije
21

53
2.769.094.618,28 sit

1.293.687.917,00 sit

2006

invalidske organizacije

humanitarne organizacije
23

51
3.171.354.601,22 sit

1.717.838.535,59 sit

III.

1.)

V prvem obdobju je bilo najpogostejše vprašanje v zvezi z razporejanjem sredstev invalidsko-humanitarne fundacije pomanjkljivo definiranje izpolnjevanje statusnega pogoja – namreč kako izkazovati dejanski status invalidske oz. humanitarne organizacije. Sredstva fundacije so npr. zahtevale raznovrstne organizacije, ki niso bile registrirane kot invalidska ali humanitarna društva oz. njihove zveze, temveč so delovale kot različne fundacije, agencije, centri, celo zasebni zavodi in podjetja. Prav tako je bil moteč predpisani pogoj, da mora invalidska oz. humanitarna organizacija izkazati, da deluje na območju vse države.

Pretežna večina nezadovoljstva in nasprotovanj oz. ugovorov se je nanašala na vprašanje izpolnjevanja teh dveh, v veljavnih predpisih določenih pogojev. Drugi razlogi sporov in nezadovoljstva so bili redkejši in manj pomembni. Zlasti pogoj delovanja na celotnem območju države je postajal z nenehnim nastajanjem večjega števila manjših organizacij vedno bolj moteč in problematičen. Do rešitve tega problema je prišlo šele z uveljavitvijo najprej zakona o invalidskih organizacijah in zatem še zakona o humanitarnih organizacijah, ki sta neposredno uredila vprašanje statusa invalidske oz. humanitarne organizacije, hkrati pa tudi eliminirala delovanje na celotnem območju države kot poseben pogoj.

Treba je še pojasniti, da se je s problematiko nezadovoljstva in sporov zaradi omenjenih dveh temeljnih pogojev podrobno ukvarjalo tudi računsko sodišče pri izvajanju revizije delovanja fundacije v letih 2001 in 2002. Sodišče v zvezi s tem ni ugotovilo nepravilnosti in je potrdilo, da je fundacija ravnala v skladu s tedaj veljavnimi predpisi.

Ugovorov in nezadovoljstva zaradi drugih razlogov je bilo v preteklosti veliko manj. Pretežno je bil razlog nezadovoljstvo organizacij, ker niso pridobile sredstev v taki višini, kot so pričakovale. Posamične sporne primere je fundacija razreševala sproti. Večina nezadovoljnih organizacij je racionalno sprejela pojasnilo, da so vsote odobrenih sredstev objektivno omejene z realnim obsegom finančnih sredstev fundacije, in ni bilo večjih težav. Sicer pa so se vloge oz. ugovori tekoče reševali na način, ki je določen v predpisih oz. splošnih aktih fundacije po rednih poteh. Posamezna nezadovoljstva, pritožbe in spori na področju reševanja materialnih finančnih interesov so neizogiben in normalen pojav pri delovanju take institucije kot je fundacija, kateri je naloženo odgovorno in težavno breme razporejanja sredstev za financiranje oz. sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. S temi pojavi se srečujejo vse podobne institucije in tudi državni organi, ki na podoben način razdeljujejo določena namenska sredstva. Vsaka jih rešuje v skladu s svojimi pravili oz. predpisi.

Iz leta v leto je fundacija postopno urejevala in izpopolnjevala način svojega delovanja; v zadnjem obdobju tudi po ugotovitvah in usmeritvah revizijskega pregleda računskega sodišča ter opravljene evalvacijske raziskave, ki jo je naročila fundacija pri inštitutu za družbene vede po dogovoru z odborom državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, tako da je mogoče zaključiti, da je večina uporabnikov v invalidskih in humanitarnih organizacijah zadovoljna z delovanjem fundacije in da fundacija z dodeljevanjem sredstev pomembno prispeva k izboljševanju kvalitete njihovega življenja ter odpravljanju težav.

2.)

Obstoječa ureditev fundacije je skladna s poslanstvom in vlogo fundacije ter je bila uzakonjena po temeljiti in poglobljeni obravnavi. Fundacija je bila ustanovljena za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ob predpostavki, da so organizacije do zdaj najboljša oblika združevanja in udejanjanja interesov posameznikov. Svoje interese uporabniki uveljavljajo s predstavniki v organih fundacije. Pri tem je temeljnega pomena tudi zakonsko zagotovljena finančna neodvisnost in avtonomnost fundacije.

Ta rešitev ustreza tudi načelom mednarodne ureditve in osnovam evropske socialne politike, ki na tem področju poudarjajo vlogo uporabnikov ter njihovo organiziranje in delovanje v okviru civilno družbene sfere po načelih avtonomnosti.

Da veljavna pravna ureditev ustreza tako mednarodnim standardom kot domačemu ustavnemu in pravnemu redu, je potrdilo tudi ustavno sodišče, ki je s sklepom št. U-I-125/01-9 od 1. 4. 2004 zavrnilo vse pobude Društva YHD za oceno ustavnosti tozadevnih določb ZLPLS, Odloka o ustanovitvi FIHO, Pravil FIHO, Pravilnika FIHO o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije ter Zakona o javnih skladih. Ustavno sodišče je svoj sklep sprejelo ob oceni, da so navedene pobude očitno neutemeljene. V obrazložitvi je še posebej navedlo, da je »zagotovitev udeležbe predstavnikov invalidskih organizacij v svetu fundacije, ki je pristojen tako za določitev meril in pogojev za uporabo sredstev kot tudi za njihovo konkretno razdelitev, razumen ukrep za dosego zasledovanega cilja – to je finančne podpore invalidskim organizacijam.«

FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ (v nadaljevanju: športna fundacija

V obdobju 1998 – 2005 se je spremenila organiziranost slovenskega športa. V Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (v nadaljevanju: olimpijski komite) je včlanjen pretežni del športnih zvez. V olimpijski komite nista vključeni dve športni zvezi s področja športne rekreacije, in sicer Športna unija Slovenije in Sokolska zveza Slovenije. Športna unija združuje 351 društev z več kot 50.000 člani, Sokolska zveza pa združuje 29 društev. Omenjeni športni organizaciji ob planinski zvezi Slovenije, ki se je med tem obdobjem vključila v olimpijski komite in združuje 237 društev z več kot 52.500 individualnimi člani, skrbijo za organiziranost na področju športne rekreacije.

V svetu športne fundacije ni nobenega predstavnika ekipnih športov (nogomet, rokomet, košarka, hokej, odbojka, vaterpolo…). V tem svetu tudi ni predstavnikov judo, strelske, veslaške, plavalne in, gimnastične zveze ter zveze za kajak in kanu; v svetu tudi ni zvez neolimpijskih športov, so pa predstavniki združenja športnih pedagogov – učiteljev telesne vzgoje v šolah – kljub temu, da šole niso športne organizacije, ter predstavniki balinarske zveze, zveze za šport otrok in mladine, študentskega – univerzitetnega športnega združenja (tega je v svetu fundacije po sporni poti nasledila slovenska univerzitetna športna zveza, ki je bila ustanovljena komaj leta 2001) o katerih pa glede množičnosti članstva in reprezentativnosti v smislu športnih organizacij nimamo podatkov. Na športni fundaciji je zaposlena še vedno samo administrativna sodelavka, vsi drugi delujejo kot pogodbeni sodelavci ali kot prostovoljci. Direktor ni profesionalno zaposlen in svoje delo kljub veliki odgovornosti (razdeljevanje preko 2,5 milijarde sit – preko 10 milijonov eurov letno) opravlja v popoldanskem času.

Prihodki fundacije se morajo uporabljati le za izvajanje namena fundacije in za poslovanje fundacije. Sredstva fundacije razporeja svet fundacije. Le-ta sprejema tudi pravila, ki jih mora pred veljavnostjo potrditi državni zbor.

Fundacija največ sredstev namenja za gradnjo športnih objektov. Problem je, ko javna sredstva prejmejo zasebne gospodarske družbe, javni interes pa pri tem ni zaščiten.

Analize financiranja gradnje športnih objektov s strani fundacije postavljajo vprašanje učinkovitejše delitve sredstev fundacije. Javni interes in sofinanciranje iz javnih virov pri gradnji športnih objektov bi lahko opredelili z več vidikov:

· ustvarjanje možnosti športnega udejstvovanja v posameznih športih,

· bolj dosegljivo in bolj kakovostno športno udejstvovanje v posameznih športih,

· omogočanje posameznim skupinam cenejše športno udejstvovanje,

· bolj učinkovito prepoznavanje javnega interesa pri gradnji športnih objektov,

· katere kazalce izpostaviti in v kakšni meri jih upoštevati,

· kako zaščititi javni interes ob upoštevanju različne organiziranosti slovenskega športa, spodbujanja civilne športne sfere, krepitve podjetniških spodbud v slovenskem športu, spodbujanja razvoja določenih športnih panog idr.

Glede na družbeno vlogo občin izgleda, da je javni interes najlažje prepoznati, če je investitor lokalna skupnost. V svetu fundacije je potreben vpliv lokalnih skupnosti in združenj.

V slovenskem športu se obrača letno okoli 100 milijard SIT oz. 2% BDP, Trenutno so zasebni interesi ponekod prikriti z društveno obliko delovanja, zato so v primerjavi z javnim sofinancerjem nepregledni, kadar pa so zaradi pravne oblike gospodarske družbe pregledni, so javni viri financiranja do njih nezaupljivi zaradi njihovega namena delovanja, t.j. ustvarjanja dobička.

Določena vlaganja v športne objekte so zanimiva tako z zasebnega kot javnega interesa, zato se za slednje postavlja vprašanje možnosti sofinanciranja iz javnih virov in kasnejše zaščite javnega interesa.

Z vidika slednjega se kot primeren instrument kaže vpis v razvid športnih objektov, saj se tako skladno z zakonodajo zaščiti namenskost zgrajenega športnega objekta, vendar pa je razvid (trenutno) omejen na vpis objektov, kjer je soinvestitor država ali občine.

V praksi ugotavljamo, da:

· je civilna športna sfera pretežno neprimerno organizirana za vlaganja v športne objekte;

· je civilna športna sfera zelo omejena pri financiranju vlaganj v športne objekte;

· navedene značilnosti civilne športne sfere večkrat zamegljujejo določene zasebne interese, ki se zaradi sistema financiranja iz javnih virov skušajo udejanjiti prek društvene oblike.

POSTOPKI DELITVE SREDSTEV ŠPORTNE FUNDACIJE

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 29. 1. 1998 sprejel Odlok o ustanovitvi fundacije (v nadaljevanju odlok), ki je začel veljati dne 7. 2. 1998 – dan po objavi odloka v Ur. l. RS številka 9/98 z dne 6. 2. 1998. Odlok v drugem odstavku 12. člena določa, da fundacija odloča o delitvi sredstev, namenjenih njeni dejavnosti, na podlagi letnega programa dela oziroma finančnega načrta in pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Odlok nadalje v 14. členu določa, da merila, pogoje, način in postopek izbire izvajalcev določi svet fundacije s pravilnikom, ta pravilnik pa, v skladu s 24. členom odloka, fundacija po pridobitvi soglasja državnega zbora objavi v Ur. l. RS.

PROBLEM POSTOPKOV DELITVE SREDSTEV ŠPORTNE FUNDACIJE

Inšpekcijski nadzor ministrstva za javno upravo

Upravna inšpektorja sta opravila inšpekcijski nadzor športne fundacije. Dne 18. 11. 2005 je fundacija prejela Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru šifra 061-287/2005/5 z dne 15. 11. 2005. Inšpektor v zapisniku govori o nepravilnostih, glede vodenja postopka s strani oseb, ki nimajo opravljenega izpita iz upravnega postopka; ugotovil je, da prosilcem za sredstva niso bili izdani upravni akti (odločbe), tako da ni bilo možnosti formalnih pritožb. Neformalne pritožbe pa je namesto drugostopenjskega organa, ki je ministrstvo, reševal kar direktor športne fundacije, ki ni imel opravljenega izpita iz upravnega postopka. Na podlagi ugotovitev sta bila predlagana dva ukrepa:

– direktor fundacije naj poskrbi, da se bodo postopki pri odločanju sredstev vodili v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in uredbo o upravnem poslovanju;

– o ukrepih naj se poroča ministrstvu za javno upravo do 1. 1. 2006.

Ministrstvu za šolstvo in šport inšpektor predlaga, da sprejme ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v zakonu o državni upravi.

Fundacija se je na zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritožila in dne 20. 12. 2005 prejela Sklep Ministra za javno upravo št. 061-287/2005/9 z dne 10. 12. 2005, s katerim je minister potrdil zapisnik in v njem ugotovljene nepravilnosti glede postopkov delitve sredstev fundacije ter predlagane ukrepe upravnega inšpektorja.

Drugi prihodki invalidsko-humanitarne in športne fundacije

Poleg koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki so v celoti oz. deležu namenjene za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij na podlagi zakona o igrah na srečo, pa se sredstva za te namene zagotavljajo tudi iz naslova delitve dobička Loterije Slovenije. Na podlagi sklepov skupščine delničarjev loterije sta fundaciji v juniju leta 2005 iz dobička loterije dobili izplačanih za 275 mio. tolarjev dividend (od tega invalidsko-humanitarna fundacija 220 mio. tolarjev in športna fundacija 55 mio. tolarjev).

Prihodek fundacij so tudi sredstva, ki jih pridobita z darili, volili in drugi prihodki.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Vzrok za spremembe so vse večji konflikti med nekaterimi predstavniki civilne družbe in člani sveta fundacij glede proporcionalne zastopanosti posameznih organiziranih skupin in upravičencev v svetu fundacij, amatersko delo direktorjev fundacij, problematizirana je kolizija interesov med vlogami prosilca, razdeljevalca in nadzornika, trajnost mandatov in vse več pritožb prijaviteljev na javni razpis za pridobitev sredstev; pri športni fundaciji se je v zadnjem letu število pritožb povečalo kar za 15-krat.

Pri delu fundacij je potrebno zagotoviti, da se kot instituciji predstavnikov civilne družbe odločitve sprejemajo na najbolj demokratičen predpisan postopkovni način in na strokovnih podlagah.

2. 1. Cilji in načela sprememb

Po mnenju strokovnjakov in številnih uporabnikov je potrebno zagotoviti:

trajen in stabilen vir financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij;
2. avtonomnost delovanja svetov obeh fundacij;
transparentna in ustrezna merila ter preprečiti kolizije v delovanju članov sveta, nadzornih teles, prejemnikov sredstev…;
profesionalizacijo direktorja in časovno omejene mandate posameznikov;
5. poenostavljen in zakonit postopek pri razdeljevanju sredstev, ki pa bo ohranil vse pravice prijaviteljev do prejema sklepov in možnost pritožbe na sklepe fundacij.

2. 2. Predlagane rešitve:

– sprememba drugega in tretjega odstavka 10. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, s katero se bo spremenila sestava sveta obeh fundacij;

– sprememba 13. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, s katero bi se omejil mandat članov sveta in se določilo, da je funkcija direktorja profesionalna, s tem se bo preprečila kolizija interesov;

– zakon o igrah na srečo bo še naprej vseboval določbe, na podlagi katerih se sredstva koncesijskih dajatev od iger na srečo namenjajo za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij; zaradi javnega interesa, da se navedene organizacije financirajo s sredstvi od prirejanja iger na srečo in s tem povezanim samostojnim urejanjem področja prirejanja iger na srečo, bo Slovenija to stališče zagovarjala tudi znotraj EU.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Sredstva za profesionalizacijo funkcije direktorja se bodo zagotavljala iz sredstev fundacij. Predlagatelj ocenjuje, da za izvrševanje predlaganih zakonskih sprememb ne bodo potrebna nikakršna dodatna proračunska sredstva in tudi ne povečanje obveznosti za druga javna finančna sredstva, saj fundaciji za svoje delovanje namenjata sredstva koncesijskih dajatev in sredstva pridobljena z upravljanjem teh sredstev. Trenutno največji obseg stroškov delovanja fundacij predstavljajo stroški storitev, kot npr. intelektualne in svetovalne storitve ter storitve nadzora nad namensko porabo sredstev. Stroški dela (profesionalizacija funkcije direktorja) se bodo po predlagani ureditvi sicer povečali, vendar na račun zmanjšanja prej omenjenih stroškov storitev.

Predlog zakona ne bo imel drugih posledic na javna finančna sredstva.

4. Prilagojenost pravni ureditvi Evropske unije in prikaz ureditev v drugih pravnih sistemih

Na ravni Evropske unije ni obvezujočih pravnih predpisov, ki bi državi članici nalagali zahteve po določeni pravni ureditvi tega področja.

Predlog direktive evropskega parlamenta in sveta o storitvah na notranjem trgu v drugem členu izključuje uporabo direktive za »dejavnosti igralništva, pri katerih gre za vložke denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno z loterijami in transakcijami v zvezi s stavami«. Predlog tako upošteva stališče Republike Slovenije, da se izključi celotno področje iger na srečo.

V kolikor bi navedeno področje ostalo vključeno in bi bil uveljavljen princip izvora porekla države, potem bi to lahko vplivalo tudi na financiranje dejavnosti, ki jih Republika Slovenija financira s sredstvi plačil koncesijskih dajatev. To bi še zlasti vplivalo na področje klasičnih iger na srečo in pri prirejanju iger na srečo preko interneta. Z namenom, da evropska komisija razišče ureditev prirejanja iger na srečo je na podlagi javnega natečaja naročila študijo o igralniških storitvah pri švicarskem inštitutu za primerjalno pravo.

Organiziranost klasičnih iger na srečo v Evropi

Igralništvo je dejavnost, ki jo evropske države urejajo samostojno. Njegova pravna ureditev tudi znotraj EU ne zapade pod pravno ureditev, ki jo sprejema Bruselj. Odnos držav do igralništva je različen. V veliki meri je odvisen od tradicije, ki se kaže skozi zakonodajo posamezne države. Na tem področju v nekaterih državah velja velika liberalizacija in popolna komercialna naravnanost prirediteljev. Države zaradi ekonomskega interesa niso zainteresirane, da se njeni državljani udeležujejo iger na srečo zunaj države in ne dovoljujejo, da tuji prireditelji prirejajo igre na srečo na njenem območju, razen v primeru vzajemnosti. Pri tem ne nasprotujejo, da se tujci udeležujejo iger, ki jih prirejajo njeni prireditelji.

Vsaka država sama ščiti svoje nacionalne in socialne interese. Zaščita je širša in vključuje poleg nadzora nad pravilnostjo izvajanja iger na srečo tudi zaščito igralcev, da ne postanejo z udeležbo v igrah na srečo socialni problem. Zaščita ne vključuje samo posameznika, temveč tudi njegovo družino.

Zaradi odločitve EU, da so igre na srečo v pristojnosti posameznih nacionalnih vlad, poenotenje pravne ureditve in organiziranosti igralništva ni mogoča. Povezave v evropske integracije na področju igralništva se tako izvajajo predvsem v obliki povezovanja prirediteljev v mednarodne loterijske organizacije in na področju nadzora te dejavnosti. V ta namen je bilo ustanovljeno Evropsko združenje organov za nadzor igralništva (The Gaming Regulators European Forum – GRE F).

Za potrebe primerjalne analize je bil izdelan vprašalnik, ki je bil poslan večini evropskih držav. Odzivnost je bila slaba, vendar še vedno zadostna za grobo posplošitev.

Zvezna republika Nemčija

V Zvezni republiki Nemčiji je podrobna pravna ureditev iger na srečo prepuščena zveznim deželam. Tako znotraj Zvezne republike Nemčije najdemo različne modele organiziranosti iger na srečo. Prireditelji prirejajo igre na srečo na podlagi licence ali koncesije. Ponekod dopuščajo, da igre na srečo prirejajo zasebni prireditelji, drugod so družbe v popolni lasti države. Med slednje sodi Bavarska.

Bavarska državna loterija, ki je v popolni lasti države, prireja igre na srečo, ki se uvrščajo med loterije in igre na srečo v igralnicah. Glede na to, da je dovoljenje za organiziranje loterije zapisano v zakonu o loterijah in stavah, za prirejanje iger na srečo ne potrebuje posebne licence.

Najbolj priljubljena igra na srečo je Lotto, saj gre za velik igralni kapital, ki se v obliki pull-a združuje na ravni vseh zveznih dežel. Bavarska državna loterija je kot prva v Nemčiji pričela prirejati športne stave. Igra se prireja po sistemu bookmakinga. Poleg navedenih najbolj priljubljenih iger prireja tudi številčne loterije in športno napoved.

Madžarska

Dejavnost prirejanja iger na srečo je urejena s tremi zakoni in večjim številom podzakonskih aktov. Igre, pri katerih se ugotavlja dobitke z žrebanjem, srečke prodaja izključno prisotnim, skupno število izdanih srečk ne presega 1000, cena posamezne srečke ne presega zakonsko določenega zneska in vrednost dobitkov presega 80% vrednosti izdanih srečk, se svobodno prirejajo. Ostale klasične igre na srečo je dovoljeno prirejati le na podlagi licence, ki jo dodeli Gambling Supervision, ki izvaja tudi nadzor nad prirejanjem iger na srečo, za prirejanje konjskih stav pa se podeli koncesija. Slednje lahko prireja le gospodarska družba, ki je v 100-odstotni lasti države oziroma njenih organizacij. Pravica do prirejanja iger na srečo se začasno lahko prenese na koncesionarja pod pogojem, da sme samo državni prireditelj prirejati žrebanja in stave, z izjemo konjskih stav in bookmaking stav. Z zakonom pa je tudi določeno, komu ni mogoče podeliti licence za prirejanje iger na srečo.

Prireditelj mora za dovoljenje za prirejanje iger na srečo plačati posebno dajatev, ki je podrobno razdelana. Dajatev je potrebno plačati že za udeležbo pri razpisu za koncesijsko ponudbo in pri licencah, nadzoru plana iger in odobritvi sprememb. Poleg navedenega se plačuje tudi dajatev za nadzor. Višina dajatve je zakonsko predpisana. Osnova za dajatev in rok plačila sta odvisna od igre.

Sredstva dajatve se namenjajo za vladne in socialne namene. Globalno finančno planiranje in uporaba se izvaja v okviru proračunskega zakona, kar pomeni, da ni direktno povezano s proračunskimi ocenami.

Število prirediteljev klasičnih iger na srečo ni omejeno. Za igre, ki jih je dovoljeno prirejati na podlagi licence, je bila le ta podeljena samo enemu prireditelju, prav tako koncesija eni gospodarski družbi za prirejanje konjskih stav. Skupno število iger, ki se prirejajo na Madžarskem, nam ni poznano. Uporaba interneta je dovoljena kot ena izmed možnih prodajnih poti.

Nagradne igre, ki jih prirejajo podjetniki z namenom pospeševanja prodaje, se ne štejejo za igre na srečo in zanje ni potrebno dovoljenje.

Švedska

Prirejanje klasičnih iger na srečo je urejeno s posebnim zakonom o loterijah. Igre se lahko prireja na podlagi oblastnega dovoljenja le v športne, invalidsko – humanitarne in kulturne namene.

Število prirediteljev klasičnih iger na srečo ni omejeno, tako jih prireja na stotine organizacij, pogosto te delujejo samo na lokalni ravni. Zakon dovoljuje prirejanje klasičnih iger na srečo javnemu in zasebnemu sektorju, udeležba tujega kapitala ni dovoljena.

Dajatev morajo prireditelji klasičnih iger na srečo plačati vnaprej. Odvisna je od obsega loterije, osnovo pa predstavlja pričakovani promet.

Prirejanje iger na srečo preko interneta ni dovoljeno, vendar je švedska vlada podelila nekaj testnih licenc. Sicer pa se internet uporablja kot alternativna možnost dostopa do obstoječih iger. Pri tovrstnih igrah lahko sodelujejo samo odrasle švedske osebe. Starostni minimum za sodelovanje v igrah na srečo je določen tudi za nekatere druge igre na srečo.

Nadzor nad prirejanjem iger na srečo izvaja več organov: Gaming board, okrožni upravni organ in lokalne oblasti.

Nagradne igre, ki jih prirejajo podjetniki z namenom pospeševanja prodaje, se ne štejejo za igre na srečo in zanje ni potrebno dovoljenje. Prireditev pa se lahko šteje za igro na srečo, četudi ni denarnega vložka.

5. Druge posledice

Predlagatelj ocenjuje, da izvrševanje predlaganih zakonskih sprememb ne bo povzročilo drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS št. 44/96 in št. 47/97) se drugi in tretji odstavek 10. člena spremenita tako, da se glasita:

»Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 30 članov, in sicer:

1. Državni zbor Republike Slovenije imenuje in razrešuje 28 članov, od tega:

– šestnajst članov na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij, ki so vpisane v register ministrstva pristojnega za invalidsko varstvo,

– enega člana na predlog Rdečega križa Slovenije,

– enega člana na predlog Slovenske Karitas,

– enega člana na predlog Gorske reševalne službe Slovenije,

– devet članov na predlog humanitarnih organizacij, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.

2. Vlada Republike Slovenije imenuje in razrešuje dva člana, od tega:

– enega člana na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,

– enega člana na predlog Ministrstva za zdravje.

Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 17 članov, ki jih imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije, in sicer:

– sedem članov na predlog skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez izmed nacionalnih športnih zvez članic Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,

– enega člana na predlog Univerze v Ljubljani – Fakultete za šport,

– enega člana na predlog Javnega zavoda za šport RS – Inštituta za šport,

– enega člana na predlog Zveze občin Slovenije,

– enega člana na predlog Skupnosti občin Slovenije,

– šest članov na predlog Strokovnega sveta Vlade Republike Slovenije za šport izmed predlogov različnih športnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, od tega:

a) dva člana iz občinskih športnih zvez,

b) enega člana iz športnih zvez, ki niso članice Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,

c) tri člane izmed športnih organizacij, ki niso predlagane od drugih upravičenih predlagateljev.”.

2. člen

V 11. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

“O finančnem načrtu in zaključnem računu odloča svet fundacije z dvotretjinsko večino.”.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

3. člen

V tretjem odstavku 12. člena se črta besedilo “K imenovanju direktorja daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.”.

4. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Člani sveta fundacije opravljajo svoje delo nepoklicno. Državni Zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije imenujeta člane sveta za dobo 5 let in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na to funkcijo.

Funkcija direktorja fundacije je poklicna in lahko traja največ dva zaporedna mandata. Mandat direktorja fundacije je 5 let.

Direktorja fundacije imenuje in razrešuje svet fundacije. K imenovanju in razrešitvi direktorja daje soglasje Vlada Republike Slovenije.”.

5. člen

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:

“14.a člen

Zoper odločitev sveta fundacije, s katero je odločeno o vlogi prijavitelja na javni razpis za razdelitev sredstev fundacije, je dovoljena pritožba v roku 15 dni.

O pritožbi zoper odločitev Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji odloča Nadzorni odbor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.

O pritožbi zoper odločitev Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji odloča Komisija za pritožbe, katero sestavljajo trije člani, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer: enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za šport, enega člana na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja Športnih zvez in enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport.

Odločitev nadzornega odbora in komisije za pritožbe je dokončna.”.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

6. člen

Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije morata imenovati nove člane Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v roku 6 mesecev po uveljaviti tega zakona. Do imenovanja novih članov sveta fundacije opravlja vse naloge sveta dosedanji svet fundacije.

7. člen

Vlada Republike Slovenije v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona imenuje vršilca dolžnosti direktorja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in vršilca dolžnosti direktorja Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

8. člen

Z imenovanjem novih članov sveta fundacije preneha mandat dosedanjim članom sveta fundacije. Z dnem imenovanja vršilca dolžnosti direktorja fundacije preneha mandat dosedanjemu direktorju fundacije.

9. člen

Pravni akti fundacije morajo biti usklajeni z določbami tega zakona v roku 1 leta po uveljavitvi tega zakona.

10. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

S spremembo sestave svetov obeh fundacij bo glede na veljavno ureditev v svetu fundacij zagotovljena bolj demokratična in enakomernejša zastopanost različnih družbenih skupin, pri fundaciji za šport tudi športnih panog (točka c šeste alinee drugega odstavka 1. člena predloga sprememb), ki do sedaj niso bile aktivno vključene v odločanje pri razdeljevanju javnih sredstev fundacij.

K 2. členu:

Pri sprejemanju finančnega načrta in zaključnega računa fundacij se navadna večina spremeni v kvalificirano – dvotretjinsko večino zaradi doseganja čim širšega soglasja članov sveta fundacij pri sprejemanju teh dveh temeljnih aktov, s katerima se določa obseg sredstev, ki jih fundaciji razdelita v posameznem letu.

K 3. členu:

Navedeno besedilo se črta, saj je v predlogu sprememb in dopolnitev zakona pri imenovanju in razrešitvi direktorja predvideno soglasje Vlade Republike Slovenije (glej 4. člen predloga sprememb in dopolnitev zakona).

K 4. členu:

S predlagano spremembo 13. člena zakona se predvideva profesionalizacija funkcije direktorjev obeh fundacij, saj se obseg sredstev, s katerim razpolagata fundaciji, iz leta v leto povečuje, kar posledično pomeni tudi vsako leto večjo odgovornost direktorja za poslovanje obeh fundacij, kar zahteva zaposlitev direktorja za polni delovni čas.

Predvidena je tudi omejitev trajanja mandata tako članov sveta fundacij kot direktorjev zaradi bolj demokratičnega odločanja v postopkih razdeljevanja javnih sredstev obeh fundacij.

K 5. členu:

Novi 14.a člen se predlaga zato, da se v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku zagotovi zakonska podlaga za postopek glede pritožb na odločitev obeh fundacij.

K 6., 7., 8. in 9. členu:

V teh členih so določeni roki, v katerih morajo biti imenovani novi člani svetov obeh fundacij in vršilca dolžnosti direktorjev obeh fundacij. Določen je tudi rok, do katerega morajo biti s tem zakonom usklajeni pravni akti obeh fundacij.

K 10. členu:

Predviden je splošni, petnajstdnevni rok glede začetka veljavnosti zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO

10. člen

Fundacijo upravlja svet fundacije.

Svet fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 27 članov. Dva člana sta predstavnika Vlade Republike Slovenije in jih imenuje Vlada Republike Slovenije. 25 članov je predstavnikov uporabnikov in jih na predlog uporabnikov imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po enega predstavnika uporabnikov Državni zbor Republike Slovenije imenuje na predlog Rdečega križa Slovenije, Slovenskega karitasa in Gorske reševalne službe, 14 predstavnikov uporabnikov imenuje na predlog invalidskih organizacij, osem predstavnikov uporabnikov pa imenuje na predlog organizacij za samopomoč ljudi s posebnimi življenjskimi potrebami in drugih dobrodelnih organizacij.

Svet fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 13 članov, ki jih imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Od teh pet članov predlaga Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, enega člana Planinska zveza Slovenije, enega člana Zveza za šport otrok in mladine, enega člana Slovenska univerzitetna študentska športna zveza, dva člana občine, dva člana Zveza društev učiteljev in profesorjev športne vzgoje Slovenije in enega člana Inštitut za šport.

Prvo imenovanje članov sveta fundacij se opravi hkrati s sprejemom akta o ustanovitvi fundacij.

Svet fundacije izvoli predsednika izmed svojih članov.

11. člen

Svet fundacije sprejema pravila in druge splošne akte fundacije, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike, upravlja s svojimi delnicami Loterije Slovenije, gospodari z nepremičninami in drugo lastnino fundacije, imenuje direktorja fundacije, daje ustanovitelju in direktorju fundacije predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge, z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili fundacije, določene zadeve.

K pravilom fundacije daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

12. člen

Poslovodni organ fundacije je direktor.

Direktor organizira in vodi poslovanje fundacije, predstavlja in zastopa fundacijo in je odgovoren za zakonitost dela fundacije.

Pogoje in postopek za imenovanje in razrešitev direktorja fundacije določajo pravila. K imenovanju direktorja daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

13. člen

Člani sveta in direktor fundacije opravljajo svoje delo nepoklicno. Njihov mandat traja pet let.

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
SVET ZA INVALIDE
1000 Ljubljana, Kotnikova 5
Štev.: 11601-29/2004/51
Datum: 9. 10. 2006
VSEM ČLANOM SVETA
VLADE RS ZA INVALIDE
ZAPISNIK
10. seje Sveta Vlade Republike Slovenije za invalide (v nadaljevanju Svet), ki je
bila v sredo, 4. 10. 2006, ob 10. uri v sejni sobi Fundacije za financiranje
invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Ljubljana, Stegne
21/c.
Prisotni: dr. Ivan Vivod, Miran Kalčič, mag. Cveto Uršič, Boris Šuštaršič, mag. Robert
Cugelj, Jože Glazer, mag. Marjetica Mahne, Sonja Pungertnik, Dane Kastelic, Anton
Petrič, Miran Kranjc, Breda Butala in Jože Možgan.
Opravičeno odsotna: dr. Luj Šprohar in Karel Destovnik
Ostali prisotni: Dana Batič, sekretarka sveta ter
vabljena v.d. direktorja FIHO mag. Janez Jug in glavni tajnik NSIOS Štefan Kušar.
Sejo sveta je vodil predsednik sveta dr. Ivan Vivod, posamezne točke, kar bo
razvidno iz nadaljevanja, pa oba podpredsednika sveta. Glede na to, da
posameznih vabljenih poročevalcev še ni na sejo so se člani sveta strinjali, da
bodo določene točke dnevnega reda obravnavali prej kot je navedeno v vabilu.
Po ugotovljeni sklepčnosti je svet pričel z delom.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. Pregled sklepov in sprejem zapisnika 9. seje Sveta Vlade RS za invalide
2. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki je
objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje: http://www.mz.gov.si/
3. Vprašanje urejanja pogojev delovanja in nadaljnjega razvoja Zavoda Prizma,
Ponikve
4. Informacija o pripravi študijskega programa »rehabilitacijski svetovalec«
5. Obravnava poročila Medresorske delovne skupine za pripravo sprememb
Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
6. Informacija o predvidenemu srečanju z invalidskimi organizacijami (7.12.2006)
7. Razno
SKLEP ŠT. 1
Predlagan dnevni red se soglasno sprejme.
Pregled sklepov 9. seje z dne 27.6.2006 je podala sekretarka sveta Dana Batič:
»Ad 2: predlog zakona o javnem naročanju so bili sprejeti naslednji sklepi:
SKLEP št. 3
1. Svet se je seznanil z zakonskima predlogoma o urejanju javnih naročil
po obeh zadevnih direktivah EU in podprl ravnanje Ministrstva za
finance, ki je področje pridržanih naročil vključilo v oba zakonska
predloga. Še posebej je podprl vgrajeni kriterij 40% zaposlenih
invalidov, kar je v skladu s slovensko sistemsko zakonodajo.
2. Svet predlaga, da se črta 1. odstavek pri obeh zadevnih členih v obeh
predlogih zakonov, ki urejata javno naročanje, ker bi to določilo po
nepotrebnem oviralo izvajanje sicer prednostne pravice invalidskih
podjetij in zaposlitvenih centrov.
3. Svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnost
rezerviranih naročil za invalidska podjetja in zaposlitvene centre iz
javnih proračunskih sredstev.
Sklep smo posredovali Ministrstvu za finance.
Ad 3
SKLEP št. 4
Delovna skupina v sestavi mag. Marjetica Mahne, Karl Destovnik, Boris
Šuštaršič, mag. Robert Cugelj in Anton Petrič, ob upoštevanju pobud iz
razprave, pripravi predlog podiplomskega izobraževanja za poklic
»rehabilitacijski svetovalec«.
Je predmet današnje seje, kot poročevalka vabljena tudi mag. Andrejka Fatur Videtič.
Ad 4
SKLEP št. 5
1. Svet se je seznanil s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
(ZSDZZRZI).
2. Svet ugotavlja, da so predlagane spremembe in dopolnitve ZZRZI nujne
za učinkovito izvajanje zakona zlasti v zvezi:
– z izpolnjevanjem kvote na nivoju posameznega delodajalca, ne glede na
povezanost gospodarskih družb,
– z plačilom zaradi neizpolnjevanja kvote na podlagi odločb Sklada RS za
pospeševanja zaposlovanja invalidov,
– namensko zoženo uporabo oproščenih prispevkov v skladu s 74. členom
ZZRZI, ki morajo biti samo v funkciji investicij v osnovna sredstva za
delo invalidov, izboljševanjem njihovih delovnih pogojev ter za
ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest za invalide.
3. V skladu z navedenimi ugotovitvami svet podpira sprejem predloga
zakona o spremembah in dopolnitvah ZZRZI ter predlaga Vladi Republike
Slovenije, da sprejme obravnavano zakonodajno gradivo in ga pošlje
Državnemu zboru RS v sprejem po skrajšanem postopku.
4. Svet predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pri
ponovni oceni izvajanja zakona in posegih v zakon, na tej podlagi prouči
pripombe, predloge in stališča, ki so bila dana v razpravi k tej točki
dnevnega reda.
Sklep je bil posredovan MDDSZ.
Ad. 6
1. Svet se je v zvezi z implementacijo vsebinskih določil 25. in 26. člena
Zakona o invalidskih organizacijah ugotovil, da le Nacionalni svet
invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) izpolnjuje vse zahteve iz obeh
navedenih členov ter je v tem svojstvu nacionalni svet v smislu zakonskih
določil (26. člena) in na tej podlagi tudi polnopravni član Evropskega
invalidskega foruma (EDF).
2. NSIOS je po vsebinskih določilih 26. člena navedenega zakona tisti
nacionalni svet, ki usklajuje in zastopa v dialogu med invalidskimi
organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi,
javnimi institucijami ter drugimi javnostmi interese vseh invalidov v
Republiki Sloveniji, pri čemer upošteva avtonomnost vsake invalidske
organizacije za interesno področje, ki ga zastopa. NSIOS je v skladu s
predpisi tudi predlagatelj skupnih predstavnikov invalidov v organe
državnih in drugih javnih institucij ter v organe mednarodnih organizacij in
združenj.
3. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prouči implementacijo 18.
člena Zakona o invalidskih organizacijah, upoštevajoč vsebinske relacije do
25. in 26. člena istega zakona.
Pri glasovanju je bil upoštevan predlog, da se najprej glasuje o prvi in tretji
sestavini predlaganega sklepa, ki sta bili soglasno sprejeti. Pri glasovanju o
drugi sestavini predlaganega sklepa pa so predlog podprli pet predstavnikov
invalidov in predsednik sveta (6 glasov), proti ni glasoval nihče, medtem ko se
je sedem članov sveta vzdržalo (7 glasov), zaradi česar ta del sklepa ni bil
sprejet.
Informacija je v teku.
Ad. 7
SKLEP št. 7
Svet se je seznanil z predlogom sprememb in dopolnitev zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
in predlaga, da se v predlog vnesejo ugotovitve iz razprave:
– pri skupinski obravnave otrok potrebno posebej opredeliti kdaj se skupinska
učna pomoč sme izvajati in v kakšnem obsegu, ob tem pa upoštevati
specifičnost posamezne izobraževalne ustanove;
– pri uveljavljanju sankcij za neizvajanje odločb je potrebno dodati še sankcije
za neizvajanje dodatne učne pomoči
– odločbe na 1. in 2. stopnji naj bi se praviloma izdajale v najmanj 4 mesecih,
izjemoma v 6 mesecih.
Sklep je bil posredovan MDDSZ, Direktoratu za socialne zadeve, da ga vključi med
pripombe.
SKLEP št. 8
1. Svet ugotavlja, da se gradnja Doma paraplegikov v Pacugu, zavlačuje že
osem let, čeprav so gradnjo podprli vsi pristojni organi države, Svet Vlade RS
za invalide, Odbori DZ RS kot tudi drugi.
2. Komisija za invalidsko varstvo Vlade RS je že 14.12.1993 priporočila
sofinanciranje izgradnje doma paraplegikov Loteriji Slovenije in Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, obenem pa dorekla, da naj se dom izgradi
na slovenski obali.
3. Svet ugotavlja, da je dom potreben. Gradnjo Doma paraplegikov v Pacugu je
potrebno dokončati in investicijo zaključiti v letu 2007. Zato predlaga, da se
finančna sredstva skušajo zagotoviti v okviru Fundacije za financiranje
invalidskih in humanitarnih organizacij. Svet tudi priporoča Vladi RS, da prouči
možnost za končno zaprtje finančne konstrukcije za dokončanje doma
paraplegikov na Pacugu.
Sklep bo posredovan«.
Svet je sprejel
SKLEP št. 2
Potrdi in sprejme se zapisnik 9. seje sveta.
Ad 2
Točko Obravnava poročila Medresorske delovne skupine za pripravo sprememb
Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je vodil Boris Šuštaršič in
uvodoma povedal, da se je vodja delovne skupine, ki je pripravljala gradivo Simon
Starček opravičil, ker ne more prisostvovati današnji seji. Boris Šuštaršič je povedal,
da je gradivo, ki je bilo članom sveta posredovano, usklajeno z obema fundacijama,
da ga je obravnavala tudi Vlada Republike Slovenije in v celoti sprejela poročilo
Medresorske delovne skupine za pripravo sprememb Zakona o lastninskem
preoblikovanju Loterije Slovenije in zadolžila pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport,
da do 1.12.2006 pripravi predlog sprememb zakona.
V razpravo se je vključil v.d.direktorja FIHO mag. Janez Jug in povedal, da je sklep
vlade o ustanovitvi medresorske delovne skupine za pripravo dolgoročne strategije
delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, ter pripravo
zakona, ki bo celovito uredil to področje, obetal v svojem začetku upanje, da se bo
sistemsko celovito pristopilo k reševanju nekaterih sistemskih nedorečenosti. Menil
je, da samo poročilo dela medresorske delovne skupine vladi v trenutku zatrl takšno
upanje. Predlog sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
naj bi prinesel le nekatere kozmetične popravke obstoječega zakona (sestava sveta,
način predlaganja članov sveta, profesionalizacija direktorja, poslovanje fundacije),
na nekaterih področjih pa uvaja celo dodatne nejasnosti (prekinitev mandatov).
Nadalje je menil, da takšne spremembe lahko služijo le kadrovski prevetritvi obeh
fundacij, medtem ko ostale sistemske nedorečenosti ostajajo odprte. Sedanja
fundacija deluje na temelju sprejetega zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije
Slovenije, ki je svoje poslanstvo opravilo že leta 1998 in bi bilo nesmiselno in nevarno
na ta zakon obesiti vse nove spremembe v delovanju fundacije. Samo poslovanje pa
ureja mnenje pravnih strokovnjakov, ki so za izhodišče vzeli Zakon o zavodih in
Zakon o ustanovah. Sama fundacija tako nima svojega temeljnega zakona, kar pa v
praksi pomeni, da si različno tolmačimo njeno delovanje.
Predlagal je, da bi za začetek potrebovali Zakon o fundacijah. Na podlagi tega
zakona in ob upoštevanju večplastne analize delovanja fundacije, bi lahko prešli na
sistemsko želene spremembe. Na področju delovanja bi morali napraviti
(medresorsko) analizo državne skrbi za vse invalide in na tej podlagi sprejeti Zakon o
izenačevanju skrbi za vse invalide (odprava sivih lis), nato bi se skupno dogovorili o
politiki financiranja FIHO, čeprav je ta dana invalidskim in humanitarnim
organizacijam, vendar je tu potreben civilno družbeni dogovor (normativi in standardi
ter % projektnega financiranja).
Menil je, da je še največ nejasnosti na področju dolgoročnega financiranja, ki so se
pokazale ob vdoru tujih prirediteljev iger na srečo preko interneta. Ta vdor in
mlačnost organov lahko na daljši rok pomeni zmanjševanje sredstev, ki so
namenjena financiranju » dobrih namenov« in s tem ukinitev delovanja fundacije. Za
trajnejši vir financiranja bi morali v Sloveniji ukrepati v smeri vzpostavitve sistema, ki
bo v dolgoročno korist tako za proračun kot za stabilno dolgoročno financiranje
invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Za dosego tega cilja pa bi morali
nemudoma:
􀂾 sprejeti ustrezen akt, ki bo prirediteljem s koncesijo v Sloveniji omogočal
prirejanje iger na srečo preko interneta
􀂾 izdelati in sprejeti celostno strategijo prirejanja iger na srečo v povezavi z
internetom ter
􀂾 na podlagi te strategije sprejeti sistemske rešitve za prireditelje iger na srečo
in s tem omogočiti razvoj humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij
􀂾 potrebno bi bilo zaščititi koncesionarje pred nelojalno konkurenco.
S temi ukrepi bi zavarovali zmanjšanje prihodkov fundacijam, nenadzorovano
navajanje mladih igralcev na igre na srečo (zasvojenost), možnosti zlorabe trga iger
na srečo, izpad dohodkov, izpad davka na dobiček obeh loterij, izpad davkov od
dohodnine (neobdavčeni dobitki), neobdavčenje bonusov igralcev.
Boris Šuštaršič se je zahvalil za obširno razmišljanje, ki pa je presegla današnjo
točko dnevnega reda in je zato pozval mag. Juga naj pripravi gradivo za člane sveta,
da bodo lahko o tej temi razpravljali na eni prihodnjih sej.
V razpravi je sodeloval tudi mag. Cveto Uršič, ki je poudaril, da je potrebno
obravnavati tudi pomembnost investicij v invalidskih in humanitarnih organizacijah, da
je nujno izdelati dolgoročno strategijo razvoja iger na srečo, vzporedno pa opraviti
analizo stanja (ki je sicer že bila predmet raziskave Fakultete za družbene vede)
prioritet financiranja v invalidskih in humanitarnih organizacijah, kar je tudi eden
izmed ciljev Nacionalnega akcijskega programa za invalide.
V razpravi je sodeloval tudi Jože Možgan, ki je povedal, da so bili predlogi za
spremembo zakona podani že v letih 1996 in 1997 in da se je takrat razmišljalo o
zgornjih višinah sredstev, ki bi jih invalidske organizacije potrebovale za svoje delo.
Boris Šuštaršič je dodal, da je sredstva iz loterije sedaj delijo po drugačnem ključu
kot tedaj in sicer se je delež za humanitarne organizacije povečal na 35%.
SKLEP št. 3
1. Svet se je seznanil s poročilom medresorske delovne skupine za
pripravo spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije
Slovenije in s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 28.9.2006, ki je to
poročilo sprejela in zadolžila Ministrstvo za šolstvo in šport, da na tej
podlagi pripravi zadevni predlog spremembe zakona.
2. Svet ocenjuje, da je predlagana dopolnitev sestave Sveta FIHO z vidika
invalidske politike pozitivna, saj zagotavlja nadaljevanje stabilnega
financiranja invalidskih organizacij iz namenskih javnih sredstev,
pridobljenih iz koncesij prirediteljev iger na srečo, hkrati pa povečuje
reprezentativno zastopanost invalidov uporabnikov.
Ad 3
Točko 2 Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo
Miran Kalčič. Na sejo sta bila vabljena predstavnika Ministrstva za zdravje in
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ v nadaljevanju). Predstavnik
MDDSZ se je opravičil, ker je trenutno na prireditvi in bi lahko prišel kasneje,
predstavnica Ministrstva za zdravje je po elektronski pošti poslala obvestilo, da se bo
seje udeležila predstavnica, ki je koordinirala skupino za pripravo predloga zakona
vendar je kasneje med sejo tudi ta predstavnica udeležbo odpovedala.
V zvezi s tem je svet sprejel
SKLEP št. 4
Svet ugotavlja, da pristojno Ministrstvo za zdravje, ki je pripravilo predlog
Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo ni zagotovilo
udeležbe svojega predstavnika na seji sveta in mu s tem onemogočilo ustrezno
delo.
Miran Kalčič je povedal, da je član sveta Karl Destovnik podal pisne pripombe na
predlog zakona, ki so jih člani danes prejeli po elektronski pošti. Kljub temu, da ni bilo
predstavnika pristojnega ministrstva so člani sveta razpravljali o predlogu zakona, ki
se jim je zdel dobro izhodišče za razpravo, nikakor pa ni zrel za zakonodajni
postopek.
Član Sveta Karl Destovnik je posredoval pisne pripombe na predlog zakona. V
razpravi so sodelovali Miran Kalčič, Breda Butala, Dane Kastelic, mag. Cveto Uršič,
Jože Možgan, Boris Šuštaršič, Miran Krajnc in Sonja Pungertnik.
Svet je na osnovi bogate razprave sprejel
SKLEP št. 5
1. Svet se je seznanil s predlogom Zakona o dolgotrajni oskrbi in
zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (verzija 0/avgust 20006) in opravil
splošno razpravo o tem zakonodajnem gradivu.
2. Svet ugotavlja, da je tudi v Republiki Sloveniji treba dolgotrajno oskrbo
pravno urediti, saj so podani razlogi v staranju prebivalstva, večjem
številu in deležu starejše populacije, pa tudi v specifičnih potrebah po
dolgotrajni oskrbi mlajše populacije.
3. Svet podpira izhodišča, na katerih temelji zakonodajno gradivo, ki
poudarja, da je treba z ustrezno pravno ureditvijo, v skladu z načelom
enotnosti povezati pravne ureditve, ki urejajo različne oblike dolgotrajne
oskrbe (Zakon o socialnem varstvu, Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju, Zakon o družbenem varstvu telesno in
duševno prizadetih oseb) v enoten sistem – vključno z večjo
povezanostjo izvajalcev dolgotrajne oskrbe na različnih področjih.
Ob tem Svet meni, da je treba nekatere specifičnosti dosedanje pravne
ureditve in pravice ohraniti tudi v področnih zakonih –ZPIZ, ZZVZZ, ZSV.
4. Svet, upoštevaje dejstvo, da se spreminja demografska slika
prebivalstva v Sloveniji, poudarja potrebo, da se za dolgotrajno oskrbo
zagotovijo stabilni viri financiranja, tudi tako, da se določi ustrezno
razmerje med javnimi in zasebnimi sredstvi. Ob tem Svet ugotavlja, da
bodo s tem v zvezi potrebni tudi posegi v ZPSV, kar bi bilo treba
pripraviti sočasno.
5. Upoštevaje dejstvo, da je Republika Slovenija država s tradicionalno
razvitimi socialnimi zavarovanji, Svet podpira izhodišče, da je pravna
ureditev dolgotrajene oskrbe, utemeljena na temeljnih načelih socialnih
zavarovanj (načelo nacionalne solidarnosti, načelo zakonitosti, načelo
vzajemnosti in solidarnosti, načelo enotnosti, načelo generalizacije
kroga uporabnikov, načelo obveznosti,…), pri tem pa opozarja zlasti na
upoštevanje načela pridobljenih, pa tudi pričakovanih pravic.
6. Svet poudarja, da sodi obravnavani predlog zakona vsebinsko v dva
resorja, in sicer v pristojnost Ministrstva za zdravje in MDDSZ. Zaradi
tega je treba zagotoviti z namenom čim popolnejše pravne ureditve, kar
je zahteva pravne ureditve tovrstnih zavarovanj, še nadaljnjo
koordinacijo med obema resorjema, ob sodelovanju Ministrstva za
finance.
V nadaljnjo pripravo zakonodajnega gradiva je treba vključiti tudi
predstavnike drugih institucij, še zlasti ZPIZ in ZZZS, pa tudi
predstavnike uporabnikov – invalidskih organizacij. Svet namreč meni,
da bi moral biti dan v zakonu večji poudarek invalidom, saj mora zakon
zagotavljati dolgotrajno oskrbo za invalide.
7. V skladu z navedenim ugotovitvami Svet predlaga, da pripravljavec
zakonodajnega gradiva prouči pripombe predloge in stališča, ki so bila
podana v razpravi k tej točki dnevnega reda.
Svet posebej opozarja, da je treba pri dokončni pripravi gradiva
upoštevati pripombe in stališča sedanjih nosilcev in izvajalcev
posameznih delov dolgotrajne oskrbe( ZZZS, ZPIZ,…).
Svet ob tem še opozarja, da je treba zakonodajno gradivo urediti
nomotehnično in sistematično ter ga terminološko poenotiti.
Svet meni, da bi morala biti temeljna izhodišča predmet splošnih določb
(temeljna načela, sistem, financiranja, vrste pravic in njihove značilnosti,
nosilec, izvajalci, postopki, naloge države, obveznost zavarovanja).
8. Svet meni, da mora biti obdobje uveljavitve zakona določeno bolj realno,
saj s 1.1.2007 ni mogoče začeti izvajati tovrstnega zavarovanja, ki
zahteva celo vrsto priprav. Prav tako Svet ugotavlja, da je treba zelo
precizno določiti prehodni sistem, saj so prehodne določbe zelo
pomembne, še zlasti tega, ker gre za prenos posameznih pravic iz drugih
zakonov v obravnavani zakon, pri čemer je treba upoštevati tudi načelo
varovanja pridobljenih pravic.
9. Svet ugotavlja, da je treba ponovno proučiti stopnje zahtevnosti
dolgotrajne oskrbe, saj razvrstitev ki je predlagana v 29.členu ne ustreza,
tako da bi kazalo v zakonu določiti več stopenj zahtevnosti.
10. V skladu s prejšnjimi sklepi Svet:
– podpira nadaljnje postopke priprave predloga Zakona o dolgotrajni
oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo ter
– predlaga pripravljalcu gradiva, t.j. Ministrstvu za zdravje, da upoštevaje
pripombe in predloge dane na seji Sveta, pripravi novo dopolnjeno
verzijo zakonodajnega gradiva, s katero mora biti Svet v vsakem
primeru seznanjen in ga obravnavati pred predložitvijo Vladi Republike
Slovenije.
11. Svet predlaga, da člani Sveta elaborirajo svoje pripombe in predloge ter
jih posredujejo Ministrstvu za zdravje in Svetu z namenom priprave in
kvalificirane razprave v nadaljnjih fazah obravnave zakonodajnega
gradiva.
Ad 4
Informacijo o predvidenemu srečanju z invalidskimi organizacijami, ki bo 7.12.2006 v
prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je podal dr. Ivan Vivod.
Povedal je, da ima Svet po poslovniku dolžnost, da dvakrat na leto organizira
srečanje s predstavniki invalidskih organizacij. Tema letošnjega srečanja bo
Nacionalni akcijski program za invalide 2007 – 2013.
Ostale točke se prestavijo na eno izmed prihodnjih sej Sveta.
Seja je bila zaključena ob 12.00.
Dana Batič dr. Ivan Vivod,lr
sekretarka predsednik

Žal imaš prav. Tokrat sem sam preveril.

Nizozemci so ma tako prjazni ljudje, da ne morte vervat. Tisoč in ena prijaznost povsod, neglede na korist. In tudi v tujini, ne samo pr njih. Sta bla npr neka Wendy, pa Jenny pa Brian ama tok prjazni in dobrega srca da si še danes nisem opomogel.
In, vse gradijo na ZAUPANJU v poštenost.
Nisi apriori, vneprej potencialna baraba.

Ja se lohka slovenci skrijemo, z mano na čelu al pa na zaledju. Egoland in fovšoland tle. In prirojeno prepiraštvo.

Je drago tam, ampak več zaslužjo kot mi.

Je pa slovenija zame kot dežela in narava bistveno lepša kot Nova Zelandija. Je pač antarktika zraven pa vulkanitosi.

Aja; švedska je tud visokocenska država, so pa plače znatrno višje.
Da o cenah na Norveškem ne govorimo.

Upam da vam je potegnilo, da sem mislil na novozelandce.
Pač lapsus.
Mal tud zarad dobrega vina tam.

Bolje biti pijan nego star ane Miha…..

Se ne morem strinjat s tabo Robert.
Ni dobr bit pijan. Nikakor ne. In od slabega vina in v slabi družbi še manj.

Je pač alkohol našemu organizmu strup, in v njem okvarja vsa, od a do ž. No ja in tudi izven njega – družino, medčloveške odnose, odnos do dela.
Skratka, pijan biti nikakor ni dober al prav. Je pač droga, in če jo jemlješ zarad kojekakvih težav se problemi ne bodo rešili; in še novi bodo prišli.

Staranje je nuja, obvezno v življenju. Ki pride in gre.
In zakaj bi si pol o njem tako sovražno mislil?

Gre se le zato, kako in za kaj si življenje izkoristil, in kaj si imel od tega.
Zame je človek toliko star, kot ima starega duha, dušo.
Prvi znaki staranja zame so, ko človek postane čuden, zamerljiv, se začne ogibati družbe; postaja težak skratka.

Po moje:
Če pa njegov duh ohranja prijaznost, radoznalost, vedrino, življenjsko radost…. je vedno mlad.

Skratka, eni pravijo da se vidi starost v telomerazni aktivnosti ali pa v vezivnem tkivu.. , zame se pa to vidi na človekovi duši.

Bolj me moti penzjonerstvo duha in človeka.
Čakaš na prvega v mesecu in na matildiko.
Zame naj bi človek delal, dokler hoče in zmore.
Aktiven v tistem kar zmore in kar ga veseli do konca.

Ne, kar naenkrat odsekajo z v sem, čakajo matildo in penzjon na prvega.
Biti aktiven in ustvarjalen čim dlje, glede na razmere; in to ne v bifeju, naj bi bilo vodilo po moje.

Dobr, če se pojavi bolezen, je maša mal drgačna, ampak Bog je še vedno isti.
Dobr, enim to da je Bog isti ne pomeni dosti. (npr suniti in šiiti so oboji muslimani in imajo skupnega boga in preroka in so si očitno smrtni sovragi. Kdo bi razumel?)

Me je malo zaneslo.
Ampak nauk naj bi bil ta, da se pije vino s pametjo, male količine, na ustreznem kraju in času; in to dobro vino. Kot začimbo.
In da se spije vsaj dvakratno količino vode, in morda še kaj sladkega če nisi sladkornik (diabetik).

In življernje je pač tako, da obstrtaja tud staranje in smert.
Pač moreaš sprejet pravila. Ko v fuzbalu, čene to ni fuzbal ampak anarhija, pretep, v tri čoške brcunga; kar žal tudi včasih vidimo, čeprav so pubeci težki profiji.

In to je mihelj z začimbo počel. Ni ga pil ko kamela, na zalogo, ampak z guštom. So neka dobra vina tam, novozelanska in avstralska. Začimba da te kap.
Ko v tisem filmu Dune.

Be fajn Robert!!!

Bolje biti pijan nego star je naslov skladbe Plavog orkestra!!

Drugače pijanec ni lepo biti in to sam vem,saj sam povprečno spijem na dan 2 dl chardonnaya!!Kar se tiče starosti je pa tak kot si že napisal pri prvih znakih staranja!!Edino kar si pozabil napisati,da pri nekaterih okoliščinah si kot 60 letnik že napoti!!!
Drugače pa spijem ogromno vode(celo v službi pri 40 stopinjah),na srečo pa nisem niti sladkornik ali diabetik….prav včeraj je moja Marina piknila in izmerila 4,6 sladkorja v krvi;Marina 5,3 in tašča rekordnih 19,3!!!Drugače se zelo dobro pazim in ni čudno,da v 23 letih delovne dobe še nisem bil na bolniškem(ne daj bože,da bi se hvalil-je pa resnica),živeti pa hočem še 100 let ,če se sploh da……!!

Miha,si po duši borec za pravice(na splošno)??

Lep pozdrav na Obalo!!

RobertH

Robert in Mihau,

živeti čez 100 let je sen moških. Bog daj, da jih dočakamo. Nekje mora biti neka biljka za moč in dolgost življenja? A odloča bog.
Pitje alkohola? Kakor komu in koliko, to je stvar okusa in psihične ter zdravstvene stabilnosti. Sam sem zagovornik pitja pametne mere, za zdravje. Res, alkohol, pa ga prekomerno uživamo, ustvarja veliko tragedije človeštva in razvrednoti se smisel življenja. To je kot pravi Mihau – droga.
Pijmo ga, vince sladko, a v mejah dobrega okusa in pameti!
Vsem želim zdravo in veselo leto.

Kaj pa misliš o kajenju? Zdaj ko prpravlajo nek zakon.
Aktivnem in pasivnem.

Tudi tobak je droga. Sam ne kadim, še poskusil ga v svojem življenju nisem. Nadihal pa, da se bog usmili. Kamorkoli greš, da v miru spiješ, s prijatelji, kavo, vate butne zakajenost. Zato zahajam, po potrebi, v lokale, kjer ni tobaka.
Konkretno: sem za pasivno ali aktivno ukinitev tobaka? Jasno za prvo, a to ne bo nikoli. Zakoni so lahko takšni ali drugačni, vendar se človek zase odloča sam. Skrb vzbujajoča je mladina, zanje se je vredno boriti, jih vzgajati, poučevati o škodljivosti tobaka. To pa je naloga družine, šole, medijev … Jaz imam otroke, dva ne kadita, eden pa. Vse razlage, dopovedovanja so jalove, a vsi so odrasli in vsak tudi zase nosi posledice, odgovornost.
Takšno je naše življenje, težko je soditi kaj moraš in kaj ne smeš. Vsi smo različni in vsi enakopravni, se vam ne zdi?

Skoraj Vse bi podpisal tudi sam.
Le tega da smo vsi enakopravni ne.

Me pa zanima, če je med zadrogiranci večji procent kadilcev ali nekadilcev.
A kajenje pritegne druge droge al ne?

Verjetno je kajenje osebna odločitev, nekakšna svoboda posameznika.
Ni pa prav, da natepava svojo družino in okolico.
To je nekakšno posiljevanje in uveljavljanje svojega ega.
In tudi ni prav, da za posledice kajenja na njegovem zdravju prispevamo vsi.
Tako kot mi kasko zavarovajne ne velja če sem povzročil nesrečo v pjanem stanju, tako bi moralo biti, če zboliš zaradi posledic kajenja – kadilci se bi morali dodatno zdravstveno zavarovat.

Je pa tobakus in žgajne ob nafti fantastičen viz zaslužka za našo deržavo.

Aja.
Na novi zelandiji žive maori, staroselci, ki se med seboj razlikujejo, ker so različna plemena (pač pripluli so s čolni iz različnih delov oceanije na NZ).
To so čudoviti ljudje. krepki, postavni, parvi bojevniki.
In civilizacija jih uničuje:
Nadpovprečna debelost, nadpovprečno kajenje, nadpovprečna zadrogiranoost.
Tipi nadpovprečno jedo sladkarije, pomfri, hamburgerje…….
Je njihova TV kot vaša državna RTV.
Same reklame in pobebavljenje. Potrošnitvo…… Skratka komercialna deržavna TV.
In pač folk gleda in živi temu ustrezno.

Sam bi poleg kajenja prepovedal TV.
TV uničuje družabnost, ne bere se knjig, ljudje se ne ukvarjajo s hobiji, ne hodijo v naravo.
Sam pasivno buljenje v TV.
Pa še kaka molzna glasovanje po mobijih.

Gledaš bebave oddaje, filme, ki so si podobni kot jajci, same amerikanizme.
naslednji dan sploh ne veš kaj si gledal.
Pa neke poden oddaje.

Sam bi zelo rad nehal plačevat TV naročnino.
Ni več tko kot prd 20 leti, ko je bila TV družbeno koristna – vzgojna in izobraževalna.
Zdaj je zgolj reklamni pano.

Kako bi bili vsi enakopravni? Nekateri lahko mirne vesti surfajo po internetu v službi, druge imajo pa šefi ves čas na očeh, tako da še misliti ne smejo na internet,…

Ke si ukinjeni Karmen,NE JAMBRAJ,SEDI PA NEKAJ NAPIŠI LEPEGA ZA NAŠ FORUM.POZDRAVI ŠEFA.Lp

Kar ste želeli in za kar ste volili, to imate!
Mal veje zavist iz tega, slovenskost.

Kaj imam jaz zdaj s tem, kar ste skuhali?
Vi ste kuharji, vi pojejte!

Nadalje;
surfanje,
sam pogledam le part naslovov;
tega, kjer je popolno mrtvilo, dnervnikovo in delovo stran in basta. (zato da ju primerjam in se nasmejem).

Kaj bom srfal. Nisem potrošnik, me skoraj nič ne zanima (le ciljano) in ne bom obremenjeval velikega brata. Ima preveč težav s samim seboj.

Kar se pa dela tiče, sem že toliko naredil zastonj (časovno, zdravstveno in količinsko) za svoje delodajalce in to deržavo, da bi lahko že zdavnaj leta vžival penzjon.
Moji pubeci; če bi vsi tolk nardili zastojn ko miheljn, bi bla tle indija-koromandija.

Pa bom še leta delal, ker ne želim čakati bančne nakaznice spiz in matilde.
je pa res, da podnu še ni videti konca.
Pa pride!
Vam bo Mati narava vašo rast v maloro in delnice servirala nazaj!
vesel surf še naprej.

Sinoči, ko sem gledal, kako mala slovenija gosti v stilu antičnega Rima in proslavlja celo evrsko evropo sem se spomnil tega posta o enakopravnosti v surfanju in pa še posta o tem da 13% otrok v sloveniji nima dovolj hrane in gredo lačni v posteljo.
Nadalje sem se spomnil, da ukinjajo izredni študij na Univerzi, širijo pa ga na privat “fakultetah”.
Pa da bote dobili 8 kolesne tankece.
Pa da boste rodnost dvignili.
Aja, pa nasilje med mladimi da naraša.
(sem bral na strani Dnevnika. Delo o takem ne piše več. A ne morjo imena temu cajtngu menjat. Predlagam Naš Profit.

Ja problem je evre imet, ne pa v njih plačevat. Plačujem lohka tud v pesosih, če jih imam.

Očitno vse klapa.
Smo ena kapitalu najbol perjaznih deržav.
Sem pa nekje bral da je zdravo, če greš lačen spat. Sicer ne vem če velja to tudi za otroke????????