Odvisno od zornega kota.

Nekdo bo zavpil zloraba nemočnih.

Drug bo pa rekel dobrotnik (z rezervo).

Resnica (suma resnic) je pa morda nekje vmes, morda bolj proti prvemu.

Glej primer:
Sem slišal da je zdaj Lek član skupine Sandoz.

Kokr se jaz spomnim, jih je Sandoz KUPIL – prevzel.

Je glih tako kot da bi SUŽNJ (blago, roba, stvar) v antičnem Rimu ali Egiptu rekel, da je član uspešne Faraonske družbe Egipt ali Rimskega cesarstva.

Bebavost brez meja.

Miha, člani skupine podjetij so matično podjetje in vsa njegova odvisna podjetja.

Se strinjam.
Primera je slaba.
Se oproščam, ker nisem dal boljše.
Res je član. In res so ga kupili. In ker so švicarji pametni, mu bodo omogočili nadalnji razvoj.

Po drugi strani pa so tudi zaprte oljarne na madžarskem pa tovarna sladkorja v ormožu člani nekih skupin.
Pa povej to slovenskim pridelovalcem pese. Pa tistim ki so bili zraven pri madžarski oljarni.

Saj vem da boš rekel da gepard je gepard, pa če je v živalskem vrtu v ljubljani ali pa prost v afriški preriji.
Ni čisto isto. Žal ne.
ne za geparda, ne za okolje, ne za našo bodočnost.
Pač delamo ljudje svet po lasni meri in gepard je malo pomemben kolateralni član skupine živih bitij.
V bistvu mu ljudje dopuščajo preživatje.
Je pa član iste skupine.

Javna razprava poteka do 16.10.2006,pripombe se pošiljajo na Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve gospi Aleksandri Tabaj ali direktno direktoru direktorata za invalide gospodu Uršiču,orginal dokument je na spletni strani Ministrstva za delo.Vaš sekretar vedno izjavlja v javnosti da dela na odziv uporabnikov,gluhi,naglušnih.

DELOVNO GRADIVO
3. oktober 2006
NACIONALNI AKCIJSKI PROGRAM ZA INVALIDE
2007-2013
2
ZDRAVJE DOSTOPNOST
ENAKOST USP.
IN
IN ZAPOSL.
NEDISKRIM.
0 UVOD
Zadnje desetletje označujejo spremembe na politični, družbeni in tehnološki ravni.
Globalizacija, spremembe v delu in zaposlitvi, zdravju in demografskih trendih, prehod v
tržno ekonomijo, možnosti informacijsko komunikacijske tehnologije, so spremenili tudi
politiko in način izvajanja invalidskega varstva. Sodobni pogled na invalidnost temelji na
človekovih pravicah, to je na prepovedi diskriminacije in zagotavljanju enakih možnostih in
enake obravnave za vse. Invalidnost razumemo kot večdimenzionalen pojav, ki izvira iz
interakcije med invalidom in njegovim fizičnim in socialnim okoljem, ki preprečuje njegovo
polno in učinkovito sodelovanje v družbi. Definicija invalida, kot je opredeljena v predlogu
Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, vključuje posameznike, ki imajo
dolgotrajne fizične, duševne, intelektualne ali senzorne okvare, ki v interakciji z različnimi
ovirami preprečujejo učinkovito in polno sodelovanje v družbi. Poleg individualnega pristopa
v okviru npr. zdravja, vzgoje in izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja ipd., je zato
potrebna tudi družbena aktivnost in odgovornost, da se vzpostavi ustrezne pogoje za polno in
enakovredno življenje invalidov v družbi.
INVALID. VZGOJA
ORGANIZACIJE IN
IZOBR.
SOCIALNA ŠPORT
VARNOST IN
REKREAC.
VERA KULTURA
INVALIDNOST
NACIONALNI AKCIJSKI PROGRAM ZA INVALIDE 2007-2013
SKUPNOST –
DRŽAVA
INVALID
ORGANIZACIJE
3
1. IZHODIŠČA
14. člen Ustave Republike Slovenije določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine
zagotovljene vsakomur, ne glede na osebne okoliščine. Z dopolnitvijo 14. člena, ki je pričela
veljati 15. junija 2004, je kot osebna okoliščina izpostavljena tudi invalidnost. Ustava
Republike Slovenije s tem izrecno poudarja pravico do enakosti invalidov pred zakonom
oziroma, da ne sme biti nihče diskriminiran zaradi invalidnosti.
»V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne
glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje,
rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino
(Ustava Republike Slovenije)«.
Splošna načela in obveznosti Nacionalnega akcijskega programa za invalide 2007-2013, ki
izhajajo iz mednarodnih in slovenskih dokumentov, bi lahko strnjeno povzeli:
– na nivoju posameznika zagotavljati spoštovanje človekovih pravic – dostojanstva
in individualne avtonomije, kar vključuje svobodo do lastne izbire in
samostojnost oseb;
– na nivoju družbe zagotavljati polno in učinkovito sodelovanje ter vključenost v
družbo: invalidi morajo imeti možnost, da aktivno sodelujejo pri razvoju
skupnosti v kateri živijo, tako na lokalnem nivoju, kot na nivoju države, in
prevzemajo odgovornost za njen razvoj;
– nediskriminacija: načelo nediskriminacije zagotavlja invalidom preprečevanje
razlikovanja, izključitve ali omejevanja pri uživanju njihovih pravic tako kot to
velja za vse ostale člane skupnosti;
– spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidnosti kot dela človeške različnosti
in človeškosti ter enakost možnosti: načelo zagotavlja pozitivne ukrepe za
zagotavljanje enakih možnosti na vseh področjih, ki so potrebna za uresničevanje
polnopravnega državljanstva;
– in dostopnost kot predpogoj za uresničevanje pravic in socialno vključenost.
Naloge politike invalidskega varstva za obdobje 2007-2013 se zato osredotočajo na ciljne
sklope, ki jih izpostavlja Evropska unija kot temeljna izhodišča:
– identificiranje in odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo (enakost
možnosti) invalidov na nivoju lokalne skupnosti in družbe;
– preventiva in ukrepi proti diskriminaciji invalidov, ki zagotavljajo dostop do
temeljnih pravic;
– celovita analiza stanja invalidskega varstva s pregledom pravic posameznih
kategorij invalidov iz naslova področne zakonodaje;
– usklajenost bodoče slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije in ukrepi,
zapisanimi v tem programu;
– zagotavljanje partnerstva z invalidi pri izbiri, nadzoru in evalvacijah projektov,
ki se bodo financirali iz strukturnih skladov Evropske unije.
V letu 2006 se pričakuje uraden sprejem Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki daje
najbolj globalno strategijo za doseganje cilja enakosti in nediskriminacije invalidov, iz katere
smo črpali tudi pri pripravi slovenskega akcijskega programa. Poleg konvencije smo pri
4
pripravi programa upoštevali temeljna dokumenta OZN – Standardna pravila za izenačevanje
možnosti invalidov in Svetovni akcijski program za invalide, Evropski akcijski program
Evropske unije (COM 2003 650 in COM 2005 604), ter Akcijski načrt za invalide 2006-2015
Sveta Evrope. Slovenski nacionalni akcijski program 2007-2013 upošteva razvojne usmeritve
Slovenije, začrtane v Strategiji razvoja Slovenije (2005) in Okviru gospodarskih in socialnih
reform za povečanje blaginje v Sloveniji (2005).
5
2. OCENA IZVAJANJA INVALIDSKEGA VARSTVA 1991-2006
Slovenija je že leta 1991 sprejela Koncepcijo razvojne strategije invalidskega varstva v
Sloveniji kot prvi razvojni dokument v Sloveniji na področju socialne politike. Strategija je
zlasti pomembna s štirih vidikov:
– v njej je prvič podana sodobna definicija invalidnosti, ki temelji na filozofiji
človekovih pravic ter ne definira invalidnosti le v okviru medicinskega modela;
– nadalje je celostno oblikovala pristop k reševanju vprašanj, povezanih z invalidnostjo.
Tako so v tem dokumentu predstavljene usmeritve po področjih zdravstvenega
varstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, rehabilitacije, denarnih prejemkov in
olajšav, pravnega varstva, delovanja državne uprave, delovanja invalidskih
organizacij in podobno;
– v dokumentu je izrecno poudarjeno, da imajo invalidi pravico do neodvisnega
življenja
– in končno, v procesu nastajanja dokumenta so sodelovali invalidi, predstavniki države
in strokovnjaki.
Med leti 1991 in 2006 je bila sprejeta cela vrsta predpisov s področja izobraževanja,
zdravstvenega varstva, zaposlovanja, odpravljanja fizičnih ovir v okolju, zagotavljanja
denarnih pomoči; v različne nacionalne in razvojne programe po posameznih področjih so
vključene rešitve, ki so pomembne za življenje invalidov. Posebej velja izpostaviti naslednje
spremembe:
– sprememba 14. člena Ustave, na podlagi katere je zagotovljeno ustavno-pravno
varstvo pred diskriminacijo (2004);
– sprejetje vladnega Programa usposabljanja in zaposlovanja invalidov do leta 2002 in
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov iz leta 2004;
– Vlada je leta 2005 sprejela Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega
okolja in komunikacij, že pred tem pa so bili sprejeti tudi slovenski standardi za
gradnjo glede na potrebe invalidov in drugih funkcionalno oviranih ljudi. Na področju
komunikacij je država omogočila enake možnost gluhim z uveljavitvijo Zakona o
uporabi slovenskega znakovnega jezika (2002);
– sprejetje Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000);
– sprejetje Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (2004);
– na področju socialne varnosti so se dopolnjevali predpisi, ki urejajo posamezne
pravice s področja invalidskega zavarovanja, starševskega varstva in družinskih
prejemkov in socialnega varstva;
– vzpodbujanje razvoja različnosti (pluralnosti) programov in izvajalcev: Slovenija je
posebej podpirala razvoj invalidskih organizacij. Tako je bil sprejet Zakon o
invalidskih organizacijah in Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije,
ki je zagotovil, da so sredstva iz koncesij za izvajanje iger na srečo ostala namenjena
invalidskim – in seveda tudi humanitarnim – organizacijam za izvajanje zastopanja
interesov invalidov v okviru delovanja organizacij, izvajanje posebnih socialnih
programov ter razvojnih investicij invalidskih organizacij.
Opravljene so bile tudi sistemske analize invalidskega varstva:
– Ocena razvitosti varstva invalidov (1995),
– Poročilo o izvajanju invalidskega varstva v Republiki Sloveniji (2001).
6
3. CILJI NACIONALNEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA
1. CILJ: V družbi povečati osveščenost o invalidih, njihovem prispevku, pravicah,
dostojanstvu in potrebah
Opis cilja:
Leto 2003 je bilo s strani Evropske unije razglašeno za mednarodno leto invalidov. V tem letu
je potekala širša evropska akcija ozaveščanja in boja proti diskriminaciji na področju
invalidnosti. V Sloveniji je bil organiziran obsežen program aktivnosti na državni ravni, ki je
obsegal 42 posvetov, konferenc, javnih tribun, okroglih miz in predstavitev. Še bolj številni so
bili dogodki na lokalni ravni.
Leto 2007 pa bo Evropsko leto enakih možnosti za vse, z geslom »Pravični družbi naproti«.
Vse aktivnosti v okviru evropskega leta bodo usmerjene k izboljšanju razumevanja obsega in
vpliva diskriminacije in neenakosti, k nadzoru nad uresničevanjem evropskega prava s tega
področja, k podpori izobraževalnih dejavnosti ter k dviganju zavesti o poglavitnih izzivih in
politikah med vsemi zainteresiranimi v družbi.
Z ozaveščanjem širše in strokovne javnosti je potrebno vplivati na spremembo dojemanja
invalidnosti v družbi. Cilj ozaveščanja je odstranjevanje ovir za enakopravno udeležbo
invalidov. Ozaveščanje je eden temeljnih ciljev za doseganje sodelovanja invalidov v družbi.
Ukrepi:
1.1 priprava in izvajanje učinkovitih aktivnosti za ozaveščanje ključnih javnosti: na
področju zaposlovanja, samostojnega življenja, izobraževanja, javne uprave,
strokovnih delavcev (arhitekti, medicinsko osebje, socialni delavci, …), študentov v
okviru njihovih študijev. Aktivnosti za ozaveščanje o invalidih in njihovih pravicah
bodo usmerjene proti stereotipom, predsodkom in škodljivim praksam, povezanimi
tudi s spolom in starostjo;
1.2 spodbujanje vseh medijev, da invalide pri informiranju splošne javnosti prikazujejo na
način, ki je skladen z namenom tega akcijskega programa v okviru zagotavljanja več
medijskega prostora, namenjenega tej temi (npr. usmerjenost na sposobnosti in
prispevke invalidov, na trgu dela, na delovnem mestu, ipd) v skladu z Atensko
deklaracijo »Mediji in invalidi (2003)«;
1.3 spodbujanje primerov dobre prakse;
1.4 izdajanje informativnih gradiv ter drugih publikacij za ozaveščanje splošne in
strokovne javnosti;
1.5 promocija invalidov kot potrošnikov in uporabnikov;
1.6 ozaveščanje invalidov o njihovih pravicah in dostopnosti do informacij, možnostih in
obveznostih na vseh področjih njihovega življenja.
Nosilci:
Urad Vlade za informiranje, Svet Vlade za invalide, vsi državni organi, invalidske
organizacije, javni zavod Radio Televizija Slovenija, javni zavodi s področja izobraževanja in
zdravstva, mediji,
7
2. CILJ: Vsi invalidi imajo pravico, da enakovredno izbirajo, kje in kako bodo živeli in
so polno vključeni ter sodelujejo v življenju skupnosti
Opis cilja:
Ta cilj se usmerja v zagotavljanje možnosti invalidom, da živijo kolikor je le možno
samostojno, vključujoč izbiro kje, s kom in kako živeti. Da bi lahko realizirali ta strateški cilj
je treba ustvarjati možnosti za bivanje v domačem okolju ter vzpostavljati oblike skrbi, ki
omogoča tudi bivanje v stanovanju, bivalni skupnosti ali manjših zavodih. Sistem skupnostnih
služb v Sloveniji naj bi temeljil na naslednjih organizacijskih strukturah in procesih:
– prestrukturiranju zavodskih kapacitet,
– vzpostavljanju skupnostnih služb s pomočjo lokalnega načrtovanja.
Storitve osebne asistence, ki so temelj zagotavljanja skupnostne skrbi, zagotavljajo invalidom
ustrezno podporo, ki jo posameznik potrebuje, da živi samostojno življenje.
Potrebe do partnerstva in spolnosti pri nekaterih skupinah invalidov okolje praviloma ne
razume in jo zanika. Zato je potrebno poudariti, da je potrebno zagotavljati tenkočutno
spremljanje in pomoč pri razvoju partnerstva in spolnosti, kot tudi ponudbo izobraževanja
staršem, osebam samim in vsem sodelavcem, ki so v stiku z invalidi. Omogočati je potrebno
bližino in zasebnost, kot tudi prostorsko ločitev v specifičnih situacijah. Skratka, pri razvoju
varovanih stanovanj, bivalnih skupnosti in drugih možnih oblik, je potrebno upoštevati
pravico do partnerstva, spolnosti in družine oziroma otrok.
Invalidi, ne glede na to, kje živijo – v družini ali instituciji, ne smejo biti izpostavljeni
samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njihovo zasebnost, družino, dom ali
korespondenco ali druge vrste komunikacijo.
Ukrepi:
2.1 spodbujanje procesov deinstitucionalizacije, podpore in pomoči v skupnosti,
zagotavljanje storitev pomoči in oskrbe na domu ter prevozov in širitve teh kapacitet;
2.2 zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj za invalide;
2.3 zagotavljanje neposrednega osebnega financiranja in sledljivosti finančnih transferjev,
ki bodo sledili prenosu financiranja z institucij na posameznika;
2.4 zagotavljanje možnosti invalidom,da si lahko sami izberejo prebivališče in se odločijo,
kje in s kom bodo živeli;
2.5 zagotavljanje dostopnosti socialnih storitev in programov na domu, v soseski in v
skupnosti, vključno z osebno pomočjo, nujno za življenje in vključevanje v skupnost
in za preprečevanje izoliranosti ali segregacije od skupnosti, preko pluralizacije ter
vključevanja nevladnega, javnega in zasebnega sektorja;
2.6 vzpostavitev enovitega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo zagotavljal enako dostopnost
in pravice za vse invalide (obstoječi sistem temelji na različnih dodatkih in programih
za pomoč, postrežbo in osebno asistenco za tiste, ki niso zmožni sami opravljati vseh
nujnih življenjskih opravil);
2.7 družbeno priznanje in uveljavljanje sistema zagovorništva;
8
2.8 spodbujanje inovativnih programov, storitev in pristopov v smeri krepitve moči
uporabnikov;
2.9 zagotavljanje enakih možnosti invalidom za osnovanje in načrtovanje družine in
starševstva;
2.10 nadomeščanje podaljšanja roditeljske pravice s sistemom zagovorništva.
Nosilci:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za javno
upravo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, občine, centri za
socialno delo, invalidske organizacije, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij, drugi zavodi in nevladne organizacije, ki delujejo na področju socialne varnosti.
9
3. CILJ: Invalidom zagotavljati dostopnost do grajenega okolja, prevoza, informacij in
komunikacij
Opis cilja:
Pravica do dostopnega grajenega okolja in informacij ter komunikacij ima v Republiki
Sloveniji temelj v ustavi, ki določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira
prebivališče, da ima pravico do zbiranja ter svobodnega združevanja z drugimi, da ima vsakdo
pravico do zdravega življenjskega okolja in da država ustvarja možnosti, da si državljani
lahko pridobijo primerno stanovanje, pri čemer 14. člen posebej določa, da so vsakomur
zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na invalidnost ali
katerokoli drugo osebno okoliščino.
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, sprejet v letu 2002, zagotavlja gluhim
osebam pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika, pravico gluhih oseb do
informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača
za znakovni jezik. Pri izvajanju zakona se še vedno pojavljajo težave pri individualnem
zagotavljanju pravic.
Cilji, opredeljeni v nacionalnih usmeritvah imajo pravno podlago tudi v številnih zakonih, ki
jih je Republika Slovenija že sprejela (kot na primer s področja urejanja prostora, gradnje
objektov, dostopnosti stanovanj, dostopnosti delovnega okolja in opreme, letalskega in
cestnega prometa, elektronskih komunikacij, itd).
Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij
za invalide »Dostopna Slovenija«, je sprejela Vlada Republike Slovenije 7. decembra 2005.
Ukrepi:
3.1 dosledno upoštevanje Zakona o urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov in
Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe
objektov v javni rabi ter več-stanovanjskih stavbah, Slovenskega standarda SIST ISO /
TR 9527 – gradnja objektov: potrebe invalidov in drugih funkcionalno oviranih ljudi v
stavbah ter Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika;
3.2 zagotovitev prevoza v javnem potniškem prometu za psa vodnika slepega invalida;
3.3 prilagoditi avtobuse mestnega prometa oziroma linijske avtobuse in vlake za gibalno
in senzorno ovirane invalide (dostop in vstop v avtobus, sprejemanje informacij preko
zaslona in govorno podprte informacije) ter izvajanje Direktive Evropske unije št.
2001/85, ki določa tehnične zahteve za prilagojene mestne in primestne avtobuse;
3.4 zagotavljanje preureditev taksi vozil, ki bodo dostopna za invalide, v določenem
deležu od vseh vozil, namenjenih taksi prevozom;
3.5 zagotoviti dostopnost vseh krajev v Sloveniji z javnim prevozom vsak dan v tednu,
oziroma invalidom, ki ne morejo voziti lastnega vozila, zagotoviti določeno število
ustrezno cenejših prevozov;
3.6 na letališčih, avtobusnih in železniških postajah zagotoviti servis za nemoten vstop in
izstop gibalno in senzorno oviranim invalidom (osebo za pomoč pri orientaciji slepih
in slabovidnih, rampa oziroma dvigalo za invalide na vozičkih, …) v skladu z
Direktivo št. 96/48 o hitrih vlakih, Regulacijo o pravicah potnikov v železniškem
10
prometu COM 2004/143 ter dokumentom Evropske unije za železniški promet COM
617/1999 ;
3.7 gradiva v zvezi z odločanjem na državni in lokalni ravni prilagoditi oziroma prirediti v
lahko berljivi tehniki (npr. volitve oziroma gradiva, ki so pomembna za življenje oseb
z motnjo v duševnem razvoju);
3.8 uporaba slovenskega znakovnega jezika za gluhe in naglušne ter zagotavljanje branja
podnapisov in opisovanja dogajanja na zaslonu za slepe, vsaj pri dnevno
informativnih, znanstvenih in drugih izobraževalnih televizijskih oddajah;
3.9 spodbujanje dostopa invalidov do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij
in sistemov, vključno z internetom ter tehničnimi pripomočki;
3.10 vsaka informacija in storitev državne uprave na svetovnem spletu mora biti enako
dostopna vsem državljanom;
3.11 priprava priročnika za oblikovalce javnih naročil s priporočili za večjo e–dostopnost
ter izvajanje Direktive Evropske unije št. 1083/2006 o partnerstvu, nediskiminaciji in
dostopnosti strukturnih sredstev;
3.12 uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije za večjo povezanost in izboljšano
komunikacijo invalidov in funkcionalno oviranih ljudi na področju e-dostopnosti;
3.13 oblikovanje usklajevalnega delovnega telesa na Ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve, ki bo v sodelovanju z področnimi komisijami redno letno spremljalo
in analiziralo dostopnost okolja;
3.14 zagotavljanje dostopnosti turističnih programov za invalide. Spodbujanje turističnih
agencij s stimulativnimi ukrepi za oblikovanje turističnih dejavnosti za invalide;
3.15 zagotavljanje dostopnosti izobraževalnih institucij in podpornih ukrepov pri
izobraževanju;
3.16 pri sofinanciranju obnove sakralnih in verskih objektov iz naslova ohranjevanja
kulturne dediščine posebno pozornost posvetiti dostopnosti objektov in obredov;
3.17 spodbujanje primerov dobre prakse – občina po meri invalida;
3.18 vzpostavitev »Relay centrov za senzorno in komunikacijsko ovirane invalide (relay
centri skrbijo za posredovanje informacij med gluho/naglušno osebo in ostalimi
osebami)
3.19 vzpodbujanje proizvajalcev, da svoje izdelke opremijo z Braillovo pisavo, kar bo
omogočilo senzorno oviranim potrošnikom lažji dostop do dobrin.
Nosilci:
Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo
za zdravje, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo,
Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za šolstvo in šport,
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Služba Vlade Republike Slovenije za
lokalno samoupravo in regionalno politiko, Urad Vlade RS za informiranje, Urad Vlade za
verske skupnosti, invalidske organizacije
11
4. CILJ: Na podlagi enakih možnosti in brez diskriminacije zagotavljati vključujoč
izobraževalni sistem na vseh ravneh in vseživljenjsko učenje
Opis cilja:
Izobraževanje je temeljni element za zagotavljanje socialne vključenosti in neodvisnosti vseh
oseb, vključno invalidov, na vseh stopnjah – predšolska vzgoja, osnovno in srednješolsko,
dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje. V Sloveniji morajo biti v skladu z ustavo in
številnimi mednarodnimi dokumenti vsem otrokom zagotovljene enake pravice in možnosti
pri vzgoji in izobraževanju.
Večina izobraževalnih sistemov temelji na vključevanju ter na dopolnilnih posebnih ukrepih,
tam, kjer je to potrebno. V letu 2000 sprejeti Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
ter podzakonski akti, s katerimi se je pričelo praktično izvajanje zakona, omogočajo otrokom
s posebnimi potrebami enake možnosti na področju izobraževanja preko vključevanja v
različne prilagojene in strokovno podprte načine izobraževanja – bodisi, da so to redne oblike,
prilagojeni izobraževalni programi ali posebni programi. Ukrepi omogočajo prilagoditev
programov in načina sporazumevanja, prilagojenost prostora in pripomočkov, strokovno
pomoč, tolmača, fizično pomoč in metode poučevanja.
Invalidi oziroma osebe s posebnimi potrebami imajo praviloma nižjo izobrazbo oziroma so
manj vključeni v vse stopnje izobraževanja, kot ostala populacija, še prav posebno je nizek
njihov delež v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju. Vključevanje teh oseb v
srednješolsko in visokošolsko izobraževanje predstavlja izziv za enake možnosti teh oseb v
celotnem izobraževalnem sistemu, od predšolske stopnje do visokega šolstva. Pri tem je treba
opozoriti na ovire, s katerimi se te osebe soočajo, npr. bodisi na ravni grajenega okolja
(predvsem za gibalno ovirane), dostopa do študijske literature (za slepe in slabovidne), do
tolmača (za gluhe) indukcijske zanke (za naglušne). Prav tako je nujno zagotavljati ukrepe za
ozaveščanje v vseh izobraževalnih institucijah, ki izvajajo vzgojo in izobraževanje oseb s
posebnimi potrebami.
Strokovni delavci ugotavljajo, da osebe z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem
razvoju potrebujejo poleg ostalih prilagoditev tudi daljši čas, da napredujejo po obdobju
obveznega osnovnega šolanja. Osebam z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem
razvoju je treba zagotoviti enake možnosti na področju vzgoje in izobraževanja z doslednim
zagotavljanjem pogojev za izvajanje na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja sprejetega Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki omogoča
izobraževanje in usposabljanje do 26. leta.
Ukrepi:
4.1 osebam z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju zagotoviti možnost
vključevanja v vse ravni Posebnega programa vzgoje in izobraževanja (tudi na ravni
usposabljanja za življenje in delo);
4.2 zagotoviti ustrezno izvajanje, dokončanje in razvijanje sprejetih programov vzgoje in
izobraževanja oseb s posebnimi potrebami od predšolskega, osnovnošolskega do
poklicnega/srednješolskega obdobja;
4.3 spodbujati večje vključevanje oseb s posebnimi potrebami v redne oblike vzgoje in
izobraževanja;
12
4.4 zagotavljanje primernih prostorskih in tehničnih pogojev za uresničevanje in izvajanje
programov vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami;
4.5 zagotavljanje ustreznega števila strokovnjakov za delo z osebami s posebnimi
potrebami in razširjanje osnovnih znanj za osebe s posebnimi potrebami v
izobraževalne programe vzgojiteljev, učiteljev in svetovalnih delavcev;
4.5 zagotavljanje učbenikov in učil za otroke s posebnimi potrebami, z oblikovanjem
učbenikov v obliki, ki je primerna glede na vrsto invalidnosti oziroma z
zagotavljanjem pogojev za izdajo novih učbenikov za otroke, ki so vključeni v
program z nižjim izobrazbenim standardom;
4.6 zagotavljanje enakih možnosti invalidov pri vpisu v izobraževalne programe.
4.7 zagotavljanje ustrezne opreme za individualno uporabo za izobraževanje invalidov;
4.8 zagotoviti osebam s posebnimi potrebami pravico do dodatne komunikacijske opreme,
ki je nujno potrebna zaradi funkcionalne oviranosti posameznih kategorij invalidov;
4.9 zagotavljanje podpore v obliki osebne asistence, tutorstva, spremljanja in svetovanja
za študente s posebnimi potrebami;
4.10 zagotavljanje praktičnega usposabljanja, pripravništva in prakse za invalide v okviru
srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja pri delodajalcih preko programskih
spodbud;
4.11 zagotavljanje fizične pomoči vsem učencem s posebnimi potrebami, ki takšno pomoč
potrebujejo, tudi funkcionalno gibalno oviranim (sedaj je pomoč vezana le na gibalno
oviranost);
4.12 urediti sistem štipendiranja invalidov, ki bo invalide motiviral k višji izobrazbi;
4.13 zagotavljanje primernih nastanitvenih kapacitet za bivanje študentov s posebnimi
potrebami in ureditev njihovega sofinanciranja;
4.14 vlada bo vzpodbujala opravljanje prakse invalidnim študentom in dijakom v okviru
organov državne uprave.
4.15 razvijanje in podpiranje vseživljenjskega učenja odraslih invalidov, brezposelnih in
zaposlenih;
4.16 vzpodbujanje učenja znakovnega jezika kot enakovrednega tujim jezikom.
Nosilci:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, izobraževalne ustanove, invalidske
organizacije
13
5. CILJ: Invalidom zagotavljati možnost, da zaslužijo za življenje z delom, ki so si ga
svobodno izbrali ali sprejeli na trgu dela in v delovnem okolju, ki je invalidom odprto,
vključujoče in dostopno
Opis cilja:
Delo oziroma zaposlitev sta ključna za socialno vključenost in ekonomsko neodvisnost,
omogočanje samostojnega življenja ter večje dostojanstvo invalidov. Analize v vseh državah
članicah, tudi v Sloveniji, potrjujejo, da so invalidi ranljiva in diskriminirana skupina na trgu
dela. Zato države izvajajo različne programe in ukrepe, s katerimi želijo izboljšati
zaposlitvene možnosti za invalide. Predvsem se poudarja zaposlitvene možnosti invalidov v
običajnem delovnem okolju. Potrebno je spodbujati invalide za aktivno vključevanje na trg
dela, zagotavljati posredovanje med iskalci zaposlitve in delodajalci ter izvajati ustrezne
podporne storitve in izobraževanje.
Evropska direktiva 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in
delu prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti. Direktiva določa učinkovite in praktične
ukrepe za prilagoditev delovnih mest za invalide, npr. prilagoditev delovnih prostorov,
opreme, ritma delovnega časa, razdelitve delovnih nalog ali zagotovitve sredstev za
usposabljanje ali uvajanje v delo. Direktiva tudi določa koncept diskriminacije, ki velja na
področju zaposlovanja in dela, zato, da bi se v državah članicah EU uresničevalo načelo
enakega obravnavanja. Da se zagotovi skladnost z načelom enakega obravnavanja, ki zadeva
invalide, je potrebno zagotoviti ukrepe primernih prilagoditev (reasonable accomodation).
S tem ciljem se želi:
– povečati delež invalidov med delovno aktivnim prebivalstvom in s tem zmanjšati
obseg socialnih transferov;
– omogočiti invalidom, da skladno z njihovimi interesi, sposobnostmi in zmožnostmi
pridobijo poklic in zaposlitev, da zadržijo zaposlitev ter v poklicu napredujejo ali
spremenijo svojo poklicno kariero;
– zagotoviti takšne delovne in življenjske razmere, ki bodo vplivale na zmanjšanje
možnosti za nastanek invalidnosti;
– zagotavljati ustrezne podpore, storitve, prilagoditve, dostop in tehnične rešitve, ki
bodo invalidom omogočale učinkovito opravljanje dela.
Ukrepi:
5.1 dosledno izvajanje Direktive Evropske unije o enaki obravnavi 2000/78 na vseh
področjih zaposlovanja in dela ter prilagoditev zakonodaje tej direktivi in dosledno
izvajanje Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter
podzakonskih aktov;
5.2 vsakega brezposelnega invalida čimprej vključiti v eno od aktivnih oblik obravnave, s
ciljem povečevanja zaposljivosti in zviševanja kvalitete življenja;
5.3 izboljšati razmerje med številom brezposelnih invalidov in številom rehabilitacijskih
svetovalcev na območnih službah zavoda za zaposlovanje;
5.4 zagotavljati programe strokovnega izobraževanja za rehabilitacijske svetovalce in
komisije Zavoda za zaposlovanje, strokovne delavce in izvedence Zavoda za
14
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, koncesionarje zaposlitvene rehabilitacije,
izvajalce programov socialne vključenosti, zaposlitvene centre in invalidska podjetja;
5.5 dopolnjevati mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in socialne vključenosti tako,
da bo omogočena vključitev vsem invalidom ne glede na kraj bivanja in vrsto ali
stopnjo invalidnosti
5.6 nadalje izgrajevati in operacionalizirati izvajanje podpornega zaposlovanja v praksi;
5.7 odpraviti ovire za kombinacijo delne zaposlitve in delne upokojitve tudi pri invalidih,
ki ne morejo uveljavljati teh pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (invalidi, ki nimajo statusa delovnega invalida);
5.8 vzpostaviti jasne kriterije za obveznost vključevanja brezposelnih invalidov, ki
prejemajo denarno nadomestilo ali denarno socialno pomoč, v delo oziroma zaposlitev
ali programe usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja;
5.9 izboljšati zaposljivost invalidov s kombiniranjem zaposlitveno izobraževalnih
programov in začasnega zaposlovanja v okviru netržnih zaposlitvenih možnosti ter
drugih možnosti subvencioniranega zaposlovanja;
5.10 spodbujati dvig kvalitete zaposlovanja in razvoj človeških virov v invalidskih podjetjih
in zaposlitvenih centrih;
5.11 razvijati certificirane programe učnih delavnic in učnih podjetij;
5.12 poenotiti strokovna merila pri ocenjevanju invalidnosti, ki jih uporabljajo izvedenci
pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje;
5.13 uveljaviti pravico do poklicne rehabilitacije tudi za invalide, ki so zaposleni za krajši
delovni čas od polnega;
5.14 povečati nadomestila invalidom za čas poklicne rehabilitacije, kar bo pripomoglo k
večji motiviranosti invalidov za uveljavljanje te pravice;
5.15 vzpostaviti programe izobraževanja, ozaveščanja in informiranja za delodajalce,;
5.16 spodbujati zaposlovanje invalidov s težjo zaposlitveno oviranostjo na odprtem trgu
dela, v zaposlitvenih centrih oziroma v invalidskih podjetjih;
5.17 vzpostavitev sistema, ki bo omogočal prehod invalida iz stanja uživalca socialnih pravic
v stanje iskalca zaposlitve ali zaposlene osebe ter nazaj (omogočiti invalidom
mirovanje pridobljenih pravic po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb ali Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za čas njihove
vključitve v delovno okolje s sklenjenim delovnim razmerjem ali zaposlitvijo na
delovnem mestu)
5.18 spodbujanje inovativnih projektov in primerov dobre prakse za usposabljanje in
zaposlovanje invalidov, brez spolne diskriminacije;
5.19. Vlada bo vzpodbujala usposabljanje in zaposlovanje invalidov v okviru organov
državne uprave
5.20 zagotavljanje ustreznih tehničnih pripomočkov in prilagoditev delovnih mest za vse
invalide
Nosilci:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za
rehabilitacijo, Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, gospodarske zbornice, obrtne
zbornice, Socialna zbornica, univerze, invalidske organizacije.
15
6. CILJ: Invalidom zagotavljati ustrezno življenjsko raven in socialno varnost
Opis cilja:
Invalidom je potrebno zagotavljati ustrezno življenjsko raven v primeru, ko zaradi
invalidnosti ali drugih okoliščin, ki so povezane z invalidnostjo, ostanejo brez drugih
dohodkov za preživljanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da imajo invalidi in njihove družine
višje stroške zaradi invalidnosti. Specifični dejavniki, ki vodijo do dodatnih stroškov, se
razlikujejo glede na vrsto invalidnosti.
Povezava med invalidnostjo in revščino je bila potrjena v številnih raziskavah. Veliko število
težjih invalidov se sooča z revščino zaradi kombinacije majhnih možnosti za vključevanje v
delo, nizkih prihodkov in visokih življenjskih stroškov kot posledica invalidnosti.
Državne podpore (storitve, denarni prejemki) za invalide niso poenotene, so razdrobljene, pot
do njih je dolga. Programi socialne varnosti naj vključujejo spodbude, s katerimi se
vzpostavlja čim večja pridobitna sposobnost invalidov.
Ukrepi:
6.1 poenotenje sistema državnih podpor in olajšav, namenjenih storitvam in denarnim
prejemkom za pokrivanje dodatnih stroškov zaradi invalidnosti. Sistem naj temelji
predvsem na potrebah invalidov;
6.2 zagotavljanje invalidom (zlasti posebno ranljivim skupinam med njimi, npr. ženskam,
težjim invalidom in podobno.) dostop do programov za večanje socialne varnosti in
programov zmanjševanja revščine;
6.3 zagotavljati dohodek in socialno varnost tudi osebam, ki skrbijo za invalide.
6.4 invalidom, ki živijo v ustanovi in nimajo lastnih dohodkov zagotavljanje primernega
minimalnega denarnega prejemka;
6.5 omogočanje daljšega porodniškega dopusta in daljšega dopusta za nego otrok
invalidnim materam oziroma očetom.
Nosilci: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za finance.
16
7. CILJ: Invalidom zagotavljati učinkovito skrb za njihovo zdravje
Opis cilja:
Zdravje in zdravstveno varstvo sodita med temeljne človekove pravice, ki mora biti
zagotovljena vsem, ne glede na zdravstveno, socialno in ekonomsko stanje ali sposobnost
posameznika. Prav tako pa je varovanje zdravja in zdrav način življenja temeljna dolžnost
vsakega posameznika.
Invalidom se zagotavlja učinkovito skrb za zdravje v okviru sistema zdravstvenega varstva in
zdravstvenega zavarovanja, ki ga opredeljuje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju. Zakon določa sistem družbenih, skupinskih in posamičnih dejavnikov, ukrepov
in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno
zdravljenje, oskrbo in rehabilitacijo bolnih in poškodovanih ter socialno varnost v primeru
bolezni, poškodbe ali smrti. Zdravstvena dejavnost se kot javna služba opravlja v mreži javne
zdravstvene službe, ki je organizirana na primarni, sekundarni in terciarni ravni.
Raven zdravstvenega varstva invalidov, ki je sestavni del zdravstvenega varstva vseh
državljanov, je primerljiva z drugimi evropskimi državami. Potrebno bi bilo sistemsko
dopolniti zakonodajo za invalide na posameznih področjih, kot npr. rehabilitacijo oseb, ki
delno ali popolnoma izgubijo vid v odrasli dobi, oseb s težavami v duševnem zdravju,
povečati zmogljivosti za medicinsko rehabilitacijo oseb po nezgodni poškodbi glave, krepiti
programe rehabilitacijske pomoči na domu, povečati možnosti za zdraviliško zdravljenje in
podobno.
Ukrepov:
7.1 razvijati celostno in usklajeno zdravstveno-socialno politiko, uveljavljati klasifikacijo
Svetovne zdravstvene organizacije »International Classification of Functioning,
Disability and Health« in vzpodbujati inovativne organizacijske pristope, katerih cilj je
povečati fleksibilnost zagotavljanja zdravstvene oskrbe, ki bo prilagojena potrebam
invalidov;
7.2 zagotoviti čim boljšo dostopnost do zdravstvenih programov in storitev ter pri tem
upoštevati vrednote kot so solidarnost, socialna pravičnost in dostopnost, za vse
invalide, na osnovi izenačevanja pravic za vse skupine invalidov, ki so do sedaj
različno obravnavane;
7.3 zagotoviti zgodnje odkrivanje in celovito zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi
potrebami in njihovih družin (otrok z okvarami/motnjami v telesnem oziroma
duševnem razvoju) s posebnim poudarkom na mobilnih oblikah pomoči, ki omogočijo,
da otrok ostane v družini,
7.4 izboljšati sistemsko ureditev področja medicinsko tehničnih pripomočkov;
7.5 zagotoviti celostno rehabilitacijo odraslih oslepelih in slabovidnih, gluhih in naglušnih
ter slepo-gluhih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja;
7.6 v zdravstvenih ustanovah je potrebno izboljšati znanje oziroma vedenje osebja o
posameznih vrstah invalidnosti (npr. o motnjah v duševnem razvoju, o gluhoti ipd.) da
bodo invalidi ustrezno obravnavani glede na vrsto invalidnosti;
17
7.7 spodbujanje aktivne vloge invalidov za reševanje njihovih zdravstvenih problemov,
podpirati programe ozaveščanja o zdravem načinu življenja in programe za
izobraževanje glede pravic znotraj sistema zdravstvenega varstva;
7.8 sistematično zbirati podatke o zdravstvenem stanju in potrebah invalidov in otrok s
posebnimi potrebami, obstoječih mrežnih povezavah v skupnosti in iskanje načinov
prilagajanja zdravstvenih zmogljivosti dejanskim potrebam invalidov;
7.9 ozaveščanje zdravstvenih in medicinskih delavcev o potrebah različnih vrst invalidov.
Nosilci:
Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstvene
organizacije, Inštitut za varovanje zdravja, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,
invalidske organizacije.
18
8. CILJ: Invalidom zagotavljati vključenost v kulturne dejavnosti in sodelovanje na
enakopravni osnovi
Opis cilja:
S tem ciljem se želi oblikovati podlage za vodenje kulturne politike za področje polnega
uresničevanja kulturnih pravic invalidov in zagotoviti enake možnosti za njihovo udeležbo v
kulturnem življenju, ki se osredotočajo na dva pristopa:
– institut pozitivne diskriminacije, upoštevajoč specifične potrebe pri dostopu do
kulturnih dobrin in
– institut vključevanja, s katerim se udejanja skrb za enakopravno vključevanje
invalidov v družbeno kulturno življenje.
Sedanji projekti se osredotočajo na slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, kar je pogojeno
s pravnimi podlagami (Zakon o medijih, Zakon o knjižničarstvu, Zakon o uresničevanju
javnega interesa za kulturo), in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. S sofinanciranjem
projektov in razvoja tehnične infrastrukture država prispeva k večji komunikacijski
dostopnosti ter večji raznolikosti programov, namenjenih invalidom.
Invalidi imajo pravico do priznanja in podpore njihovi specifični kulturni in jezikovni
identiteti, vključno z znakovnim jezikom gluhih in kulturo gluhih.
Ukrepi:
8.1 razširiti možnosti sofinanciranja iz proračunskih sredstev na projekte namenjene vsem
invalidnostim. Pozornost pri tem je potrebno nameniti tudi osebam z motnjo v
duševnem razvoju;
8.2 na podlagi analiz stanja dostopnosti kulture in primerjalnih presoj ukrepov za invalide
na področju kulture oblikovati primerne ukrepe za zadovoljevanje specifičnih potreb
invalidov in za ozaveščanje celotne populacije o ovirah invalidov ter o njihovih
kulturnih prispevkih celotni družbi;
8.3 uvrstitev knjižnice za slepe in slabovidne v nacionalno shemo knjižnic in zagotovitev
sistemskega financiranja delovanja knjižnice s strani države (leposlovje, učbeniki,
strokovna dela) – ureditev statusa specialne knjižnice;
8.4 vzpodbujati splošne knjižnice k zagotavljanju knjig prilagojenih za slepe in slabovidne
8.5 urediti pravico slepih in slabovidnih do dostopa do tiskanih medijev v elektronski
obliki;
8.6 urediti način financiranja in izdajanja prilagojenih časopisov (za slepe in slabovidne,
gluhe in naglušne ter osebe z motnjo v duševnem razvoju);
8.7 stimulirati status samostojnih kulturnih delavcev – invalidov (gluhi, slepi in podobno)
8.8 podpreti nastajanje/formaliziranje posebnih oblik udejanjanja kulture invalidov (npr.
gledališče gluhih, slepih in podobno);
8.9 vzpodbujanje nastajanja društev in podobnih asociacij na področju kulture in
vzpodbujanje združevanja invalidnih umetnikov;
8.10 dopolnitev pravnih predpisov, ki se nanašajo na dostopnost kulture ter participacijo
invalidov pri načrtovanju in ustvarjanju kulturnih dobrin;
19
8.11 priprava zakonodaje, ki bo v skladu z mednarodnim pravom zagotovila, da zakoni o
zaščiti intelektualne lastnine niso nerazumna ali diskriminatorna ovira za to, da bi bila
invalidom dostopna kulturna gradiva;
Nosilci:
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport, univerze, invalidske
organizacije
20
9. CILJ: Invalidom zagotavljati sodelovanje pri športnih in rekreativnih dejavnostih
Opis cilja:
Gibanje, igra in športne dejavnosti so za invalide pomembni, saj krepijo njihov življenjski
potencial, samopodobo in socialno vključenost. Šport je hkrati sredstvo za rehabilitacijo.
Vsem tistim, ki jih šport še posebno zanima, je potrebno omogočiti tudi tekmovanja. Cilj je
zagotavljanje takih ukrepov, da bodo invalidi pri športu in športni rekreaciji imeli enake
možnosti in si s tem izboljšali kvaliteto življenja. Šport in športna rekreacija mora postati
integralni del vsakega izobraževanja in rehabilitacije.
Potrebno je spodbujati in promovirati sodelovanje invalidov v skupnih športnih dejavnostih
na vseh ravneh, za te namene omogočiti ustrezno izobraževanje, usposabljanje in vire ter
omogočiti invalidom dostop do krajev, kjer se odvijajo športne in rekreativne prireditve.
Ukrepi:
9.1 v izobraževalne programe strokovnih športnih kadrov je treba uvesti izobraževanje o
posebnostih športa invalidov;
9.2 omogoči naj se izvedba nacionalnih panožnih športnih tekmovanj za mlade invalide (v
okviru šolskega sistema);
9.3 za kakovostno izvajanje športne vzgoje za invalide je treba zagotoviti vključitev znanj
v študijske programe in programe nadaljnjega izobraževanja ter usposabljanja
strokovnih delavcev v izobraževanju;
9.4 poostriti nadzor nad (novo)gradnjo in adaptacijo starejših športnih objektov za potrebe
uporabe invalidov kot aktivnih dejavnikov in kot gledalcev (dostopnost, sanitarije,
oznake, informacije in komunikacije);
9.5 izenačijo naj se statusno/pravno športniki in športniki invalidi (kategorizacija, bonitete,
…);
9.6 učenje športnih elementov naj postane sestavni del izobraževanja in rehabilitacije vseh
invalidov.
Nosilci:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, Olimpijski komite Slovenije-Zveza športnih zvez, Fakulteta za šport,
Pedagoška fakulteta, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij,
invalidske organizacije
21
10. CILJ: Invalidom zagotavljati enakopravno udeležbo v verskem življenju v svojih
skupnostih
Opis cilja:
Oblikovati podlage za usmerjanje politike delovanja državnih organov, ki bodo omogočali
invalidom enakopravno udeležbo v verskem življenju njihovih skupnosti. Pri tem se
zagotavlja načelo vključevanja, saj z ukrepi ne želimo segregiranih verskih skupin, temveč
vključevanje invalidov v verske skupnosti njihovih lokalnih skupnosti, istočasno pa
upoštevamo vse potrebe invalidov.
Nekateri invalidi, npr. osebe z motnjo v duševnem razvoju, gluhi in naglušni, slepi in
slabovidni, se lahko vključijo v versko življenje skupnosti le, če so deležni pomoči pri
doživljanju verovanja. Poleg simbolov, ki so jim razumljivi, potrebujejo predvsem stike z
ljudmi, ki z vero živijo. Zato jim je potrebno omogočiti različne oblike pomoči, ki so lahko
izražene v nadaljnjem religioznem izobraževanju, verskih pogovorih, podpori nosilcev in
vodij ustanov in tesnih stikih z delavci verskih skupnostih.
Ukrepi:
10.1 omogočiti trajno duhovno oskrbo vsem invalidom, ki to želijo, posebej tistim, ki so
negibljivi v trajni negovalni oskrbi v domačem oziroma drugem okolju ter domovih za
starejše občane za obiske verskega delavca ali drugega duhovnega voditelja
registrirane verske skupnosti po lastni izbiri tudi preko vavčerjev;
10.2 preko proračunskih razpisov (Urad za verske skupnosti ali Ministrstva za kulturo)
predvideti posebno financiranje izdajanja verske literature za komunikacijsko in
senzorno ovirane;
Nosilci:
Urad Vlade za verske skupnosti RS, Ministrstvo za kulturo, izvajalci kulturnih dejavnosti,
invalidske organizacije
22
11. CILJ: Krepitev delovanja invalidskih organizacij
Opis cilja:
Krepitev stalne svetovalne in predstavniške vloge invalidskih organizacij v skladu z določili
Zakona o invalidskih organizacijah na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju na
področju zastopanja interesov posameznih in skupnih vsebin invalidov. Uveljavljanje z
zakonom določene vloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij z vključevanjem njegovih
skupnih predstavnikov invalidov v različna stalna in druga delovna telesa državne uprave v
primeru uveljavljanja človekovih pravic invalidov. S sistemskimi zakonskimi in
podzakonskimi ukrepi zagotoviti trajna, zadostna in neodvisna sredstva za delovanje
invalidskih organizacij, za izvajanje posebnih socialnih programov invalidskih organizacije
ter njihove razvojne naložbe.
Ukrepi:
11.1 z zakonom ustanoviti Svet Vlade Republike Slovenije za invalide, kar bi pomenilo
krepitev dosedanjih prizadevanj za vključevanje skupnih predstavnikov invalidov v
procese priprave in odločanja o vprašanjih invalidov na vseh področjih družbenega
življenja;
11.2 ohraniti vlogo invalidskih organizacij s pomočjo trajnega, stabilnega, zadostnega in
avtonomnega financiranja preko Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij;
11.3 proračunsko sofinanciranje delovanja nacionalnega sveta invalidskih organizacij po
vzoru financiranja Evropskega invalidskega foruma iz proračuna komisije EU. Za
svoje svetovalno delo, usklajevanje interesov med vsemi skupinami invalidov,
predstavniško vlogo, predvsem pa strokovno delo potrebuje zadostna, trajna, stabilna
in redna sredstva;
11.4 Dograditi kriterije za trajnejšo zagotavljanje financiranja invalidskih organizacij.
Nosilci:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za javno upravo, invalidske
organizacije
23
12. CILJ: Odkrivanje in preprečevanje nasilja ter diskriminacije nad invalidi
Opis cilja:
Zaradi svojih specifičnih in različnih invalidnosti, ki so posledica gibalnih, senzornih ali
komunikacijskih okvar oziroma motenj v duševnem razvoju, so invalidi še toliko bolj
izpostavljeni različnim oblikam spolnega, psihičnega, verbalnega ter fizičnega nasilja oziroma
oblikam nehumanega ali ponižujočega ravnanja, kaznovanja, mučenja, izkoriščanja ali zlorab.
Nasilje, zlorabe in nadlegovanja se mnogokrat dogajajo v družinah in institucijah. Zato
prizadete osebe nujno potrebujejo pomoč države, lokalnih skupnosti in tudi socialnih mrež,
delujočih v okviru nevladnega sektorja. Pri tem je potrebno zagotavljati zaščito osebne
integritete invalidov tudi v primerih prisilne hospitalizacije. Neprostovoljno zdravljenje mora
biti zmanjšano na najnižjo možno mero s pomočjo dejavne promocije alternativ, izvajati se
mora le po zakonsko določenih postopkih in ob uporabi ustreznih pravnih varovalk, izvedeno
mora biti v čim bolj ne-restriktivnem okolju in ob polnem upoštevanju najboljšega interesa ter
prilagojeno osebi.
Nasilju in diskriminaciji so še posebno izpostavljene ženske kot ranljiva skupina. Zato je
potrebno izvajati ukrepe, da se jim omogoči polnopravno uživanje pravic. Invalidne ženske
doživljajo poleg ovir in stereotipov, ki se nanašajo na invalide, tudi diskriminacijo, povezano
s spolom. Področja, kjer so invalidne ženske še posebno diskriminirane, so družinsko življenje
in starševstvo, spolnost in odnosi ter zaposlovanje.
Ukrepi:
12.1 ozaveščanje invalidov o njihovih pravicah in možnostih v primeru zlorab ter nasilja
12.2 opozarjanje javnosti na problem nasilja in zlorab;
12.3 izobraževanja za strokovne delavce o prepoznavanju zlorab, preprečevanju nasilja in
ukrepanju;
12.4 zagotovitev prostorskih in drugih delovnih pogojev izvajalcem programov na področju
odkrivanja, razreševanja in preprečevanja nasilja nad invalidi;
12.5 invalidom- žrtvam nasilja, zagotavljati enak dostop do namestitve v varen prostor (tudi
v varne hiše), in zagotavljati ustrezno strokovno pomoč;
12.6 povečanje vključenosti invalidnih žensk pri procesih odločanja v skupnosti,
invalidskih organizacijah, delovnem okolju ipd;
12.7 ukrepi spodbujanja izobraževanja invalidnih žensk;
12.8 zagotavljanje izobraževanja o pravicah in potrebah invalidnih žensk v družinah;
12.9 oblikovanje storitev za pomoč in spodbujanje ukrepov za samopomoč invalidnim
ženskam;
12.10 zagotavljati prepoved zdravstvenih ali znanstvenih poskusov na invalidih brez njihove
prostovoljne in zavestne privolitve;
12.11 izdaja informativnega priročnika o odkrivanju in preprečevanju nasilja nad invalidi, v
obliki prilagojeni za invalide (za slepe in slabovidne, osebe z motnjami v duševnem
razvoju ipd.).
Nosilci:
Varuh človekovih pravic, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za
zdravje, Urad Vlade za enake možnosti, centri za socialno delo, lokalna skupnost, Inštitut za
24
kriminologijo, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja, nevladne
organizacije, Fakulteta za socialno delo, Pedagoška fakulteta, invalidske in humanitarne
organizacije
25
4. NACIONALNO IZVAJANJE IN NADZOR
Zagotoviti je treba pogoje (kadrovske, finančne, ..) za izvajanje, spremljanje in nadzor
uresničevanja procesa pravic invalidov. Pripraviti in zagotoviti je treba tudi zbiranje ustreznih
informacij o invalidih v okviru celovite analize, vključno z raziskavami in statističnimi
podatki. Postopek zbiranja in hranjenja teh podatkov mora biti v skladu s splošno veljavnimi
varovalkami, vključno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, da se zagotovi tajnost in
spoštovanje zasebnosti invalidov. Zbrani statistični podatki morajo biti uporabljani kot pomoč
pri ugotavljanju, kako se uresničujejo cilji, zapisani v Nacionalnem akcijskem programu in
Mednarodni konvenciji o pravicah invalidov.
Ukrepi:
1 Vlada imenuje odbor za spremljanje uresničevanja nacionalnega akcijskega programa;
2 ustanovitev posebne samostojne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za
invalide, ker je invalidsko področje ob upoštevanju človekovih pravic invalidov
horizontalne narave – na pravice invalidov kot državljanov Republike Slovenije je
potrebno biti pozoren na vseh področjih življenja in delovanja ljudi; ne pa samo v
okviru specialne zakonodaje na področju invalidskega varstva;
2 Invalidske organizacije morajo biti vključene in polno sodelovati v postopku nadzora.
3 Zbiranje ustreznih informacij, vključno statističnih in raziskovalnih podatkov, za
pripravo celovite analize invalidskega varstva, ki bodo omogočili oblikovanje in
izvajanje politik in ukrepov iz tega akcijskega programa.
4 Priprava informacijskega sistema za povečanje analitične sposobnosti na področju
invalidskega varstva.
5 Ustanovitev Inštituta za preučevanje invalidnosti.
6 Po vzoru danske zakonodaje predpisati obvezno vzpostavitev tripartitnih občinskih
svetov za invalidsko področje, sestavljenih iz skupnih predstavnikov invalidov v
lokalni skupnosti, predstavnikov občinske uprave in strokovnjakov na področju
invalidskega varstva.
7 Oblikovanje občinskih akcijskih programov za invalide v lokalnih skupnostih, ki jih
enkrat letno obravnavajo na Občinskih svetih.
8 Imenovanje namestnika Varuha človekovih pravic za invalide, ki bo obravnaval
področje invalidskega varstva.
9 Sprememba in dopolnitev procesnega postopka za vložitev tožbe za primer
diskriminacije zaradi invalidnosti, da bo lahko diskriminirani invalid ali invalidska
organizacija, ki jo bo pooblastil, sprožila postopek pred ustreznimi organi.
Nosilci:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Svet Vlade Republike Slovenije za invalide,

Nisem se uspel prebiti čez ves ta tekst.
namreč zaradi listja in dreves nisem več videl gozda.
In sem odnehal.

Ob tem, da sem imel temeljne pripombe že na sam uvod teksta in izhodišča.
Uvidel sem, da meni in marsikomu kršijo to ustavno pravico iz 14 člena ustave.

Da vam pastiram ključni del gornjega teksta:

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne
glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje,
rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino
(Ustava Republike Slovenije)«.

Dragi moji. Samo skozi okno poglejte pa bote videli nebroj kršitev tega člena!
S strani ljudi, ravnih oseb in države.

A da mamo vsi enake možnosti?
Niti v izhodišču ne.

Kako že gre tista:
kogar je sreča v zibeli videla berača zaman…..
Pa je to lahko berač v denarju, berač v zdravju, berač v kateremkoli drugem kriteriju (npr rojen nepravim staršem).

Ne me basat!!!!!!!!

Da ne pravim kaj so meni zakuhali!
Ma va fa…..

Danes sem pa res na tleh.
Sem prebral nek članek v Nedelcu, na strani 13, in sem dekompenziral.
Ustava, ustavne pravice, pravo….
Ma ne me basat.

Tumorow is anoder day.
Mihau ‘ll be free like willy (the orka).
I’ll be majkl.
I dont see many differences wit thailand.
May be prices. Today, but tumotow…
Tumorow is 13. oct, gud for a nju bigining.
Bye.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Drenikova 24, Ljubljana

Datum: 2. oktober 2006

Z A P I S N I K

s sestanka predsednikov in sekretarjev DGN Slovenije, ki je bil v petek 29. septembra 2006 ob 10. uri v prostorih ZDGNS Drenikova 24, Ljubljana.

Prisotni: Vesela Banič, Sonja Bordon, Zlata Crljenko, Branko Gornjec, Erika Grobelnik, Darja Holec, Mojca Komel, Bogdan Kuhar, Vlasta Moškon, Milena Pečovnik, Anton Petrič, Aleš Peperko, Franc Planinc, Frida Planinc, Aljoša Redžepovič, Aleksandra Rijavec Škerl, Marjana Rudolf, Tončka Selišnik, Maja Vugrinec, Marija Serdoner-Lavrenčič.

Opravičil se je: Mladen Veršič

Zaradi bolezni oziroma zaradi drugih razlogov se sestanka niso mogli udeležiti predstavniki DGN Podravja Maribor in MDGN Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče.

Po ugotovitvi prisotnosti je predsednik ZDGNS g. Franc Planinc pozdravil vse prisotne in poudaril pomen sestanka zaradi načrtovanja dela v prihodnje ter podal naslednji predlog dnevnega reda:
1. Razpis v Uradnem listu Republike Slovenije za delitev sredstev FIHO invalidskim organizacijam za leto 2007
2. Razno.

Prisotni so se s predlaganim dnevnim redom strinjali.

Ad1/
Vsem navzočim je bilo razdeljeno gradivo z naslednjo vsebino:
– javni razpis za razporeditev sredstev fundacije v letu 2007
– obrazec vloga za dodelitev sredstev FIHO invalidski organizaciji za leto 2007 (obrazec FIHO-1)
– Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji
– Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij s prilogama, ki napotujeta, na katere dele navodil je treba biti pri izpolnjevanju obrazca še posebej pozoren
– pregled odobrenih sredstev fundacije Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in 13-im društvom za leto 2006
– sprejeti dogovori o poenotenju posebnih socialnih programov na lokalni ravni na seminarju »Seznanjanje z navodili FIHA za uporabo meril pri ocenjevanju programov« s prilogo sedmih sklopov programov
– dinamika ob sprejemanju plana – zbirnika za društva in zvezo za leto 2007.

Obrazložitev k gradivu je podal sekretar g. Aljoša Redžepovič, ki je poseben poudarek namenil dinamiki sprejemanja plana, kajti časa za prijavo na javni razpis je glede na zahtevnost izpolnitve prijave zelo malo. Zato je apeliral, da se rokov in navodil dosledno držimo vsi ter da morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani obrazci planov društev in strokovne službe na sedežu zveze do 10. oktobra do 8. ure zjutraj.
Pri pisanju je predlagal, da se držimo napotil, ki so navedena v prilogah k navodilom, kajti komisija pregleduje prijave po le-teh. Upoštevati je treba tudi dogovore o poenotenju posebnih socialnih programov na lokalni ravni, sprejete v Fiesi ter paziti, da ne bo ponovno prišlo do prevelikega razpona med številom programov, ko je npr. eno društvo imelo 3, drugo pa 17 programov. Zato poskušajmo letos spraviti programe v sedem sklopov, kot so navedeni in poimenovani v prilogi k dogovorom iz Fiese. Lahko pa znotraj teh sedmih programov naredimo tudi podprograme.
Letos je razpisanih za invalidske organizacije 300 milijonov sit manj kot lani, za humanitarne pa 200 milijonov manj. Razmerje je še vedno 65 % (invalidske organizacije) : 35% (humanitarne organizacije). Izhodišče lani je bilo 75 % za delovanje in posebne socialne programe, 25 % pa za investicije. Izhodišča za leto 2007, ki bodo znana v teh dneh naj bi zagotavljala za delovanje in izvajanje posebnih socialnih programov invalidskih organizacij enaka sredstva kot po planu za leto 2006, medtem ko naj bi za investicije bilo 12 % manj sredstev kot lani. Bo pa to pogojeno z normalnim poslovanjem lota. Ob tem je kot možen negativen vpliv omenil tudi možnost vdora tujih iger na srečo, glede česar je FIHO že opozoril pristojne. V primeru, da bi se spremenili pogoji poslovanja, bomo pravočasno obveščeni.
Pri navajanju podatkov o številu članov je predlagal, da smo realni in se držimo objavljenih podatkov v brošuri izdani ob mednarodnem letu gluhih letos.Pri argumentiranju o nujnosti programov poskušajmo izhajati iz objavljenih podatkov v brošuri o socialni strukturi uporabnikov. Pozorno je treba izpolniti tudi podatke o kadrih .
Pri pisanju plana imejmo ves čas pred seboj zgoraj omenjen pravilnik in navodila. V zvezi s slednjimi je posebej pomembno upoštevanje terminologije iz 5. člena; nadalje 2. točke 8. člena, pri kateri je treba upoštevati, da so le programi razvrščeni pod točko a) 100 % financirani in se zato poskušajmo najti v tej točki. Programi uvrščeni pod b) so 50 %-no financirani, pod c) 20%-no in pod d) nič.
Pod 3. točko 8. člena je treba napisati dejansko število uporabnikov, kajti redko so lahko vsi člani društva uporabniki programa. Skratka ves čas je treba vspostavljat podatkovno bazo, kajti merila napotujejo na merljivost in birokratsko kontrolo podatkov.
Poseben poudarek je treba nameniti 6. točki 8. člena v smislu, da je socialni položaj gluhih najslabši med vsemi kategorijami invalidov (najmanj pravic, slabe plače, nizke pokojnine, slaba izobrazba) – poudarek naj bo na slabi socialni strukturi.
V zvezi z 1. točko 10. člena je potrebno posebej poudariti, da gre za programe, ki niso zagotovljeni v okviru javnih služb, oziroma niso financiranih iz drugih javnih sredstev kot je to v primeru drugih kategorij invalidov.
Prav tako je treba pozornost nameniti točkam od 1. do 7. 12. člena.Tako na primer obveščanju članstva in javnosti na način, da pridejo informacije do vseh članov. To naj bi bilo društvom že letos olajšano z ureditvijo dostopa do spletne strani ZDGNS.
Treba je vedeti, da nezadovljivo ocenjeno izpolnjevanje meril lahko pomeni tudi izpad programa iz financiranja.
Na podlagi 14. člena, ki govori o standardih in normativih, se bo našo invalidsko organizacijo primerjalo z istovrstnimi organizacijami, kar na primer pomeni, da se bo ob planiranem nakupu računalnika vsem odobrila enaka cena računalnika. Sekretar je opozoril tudi na močno omejeno možnost odobritve sredstev za nabavo vozila znotraj naše invalidske organizacije, razen v primeru, da bo namenjen premagovanju komunikacijskih ovir. Zato je prosil DGN Ljubljana, da v zvezi s kombijem, za katerega so dobili odobrena sredstva, ZDGNS čimprej dostavijo pravilnik o njegovi uporabi ter na oglasno desko obesijo urnik, iz katerega bo razvidno kam in zakaj se vozijo z njim.
Šele vse zgoraj upoštevano bo dobra podlaga za pripravo zbirnika. S tem, da se upošteva tudi vsa pisna navodila za izpolnjevanje obrazca, ki jih je na sestanku dodatno obrazložil g. Anton Petrič, kateri bo tudi ves čas priprave plana dosegljiv za morebitno pomoč na svojem elektronskem naslovu.

Ob odsotnosti predstavnikov novoustanovljenega MDGN Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče je sekretar izrazil zaskrbljenost, kako bodo lahko v skladu z dogovorjenim ustrezno pripravili plan glede na zahtevne razpisne pogoje, saj ni prisoten njihov predstavnik.Predstavniki društev so izrazili mnenje, da obstoječa društva nikakor ne morejo odstopati več sredstev za novo društvo. Po razpravi so prisotni sprejeli stališče, da naj MDGN Slovenske Konjice, Vitanje Zreče planira sredstva za leto 2007 v okviru lani odobrenih sredstev, kar velja tudi za ostala društva.

Marija Serdoner-Lavrenčič je kot strokovni vodja programa »Psihosocialni programi pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oziroma posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji – osebna asistenca« prosila navzoče izvajalce programa za mnenje o tem programu z vidika priprave planov ZDGNS in društev, ob upoštevanju informacije pridobljene od skrbnice programa ga. Mojce Ulaga ob priliki sodelovanja na strokovnem srečanju v okviru mednarodnega obrtnega sejma v Celju v septembru letos. Namreč, da je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje še naprej zainteresiran za nadaljevanje programa, vendar da ne bodo več možne vključitve istih izvajalcev kot doslej. Za javna dela je namreč za leto 2007 na voljo polovico manj sredstev kot za letos, tako da bodo v letu 2007 morali še bolj dosledno upoštevati zakonsko določilo, po katerem lahko vključitev v javno delo traja le eno leto, pri čemer invalidi ne bodo mogli biti izjema. Tako se program izteka za sedem izvajalcev, ki so v program vključeni kot gluhe in naglušne osebe več kot eno leto prek javnih del. Petim gluhim in naglušnim izvajalkam, ki so bile pred letom 2006 tudi vključene v javna dela, pa se v decembru 2006 izteče enoletna redna zaposlitev v okviru programa za pomoč pri zaposlovanju brezposelnih žensk. Tem petim izvajalkam pripada zaradi redne zaposlitve 3-mesečno denarno nadomestilo zavoda za zaposlovanje. Ob pripombi predsednika g. Franca Planinca, da to ni v redu, ker bodo gluhi spet ostali brez službe, je pojasnila, da na žalost druge rešitve ni, ker društva nimajo denarja, da bi te osebe redno zaposlila iz sredstev društev, drugih sistemskih virov, ki bi zagotavljali redne večletne zaposlitve pa še ni. Te naj bi v perspektivi prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, o katerem se pravkar zaključuje javna razprava. Povedala je tudi, da je za mnenje o podpori tovrstnim programom v okviru javne razprave v Celju za mnenje povprašala tudi predstavnika Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je dejal, da bo ministrstvo tovrstne programe vsekakor podpiralo še naprej tudi v okviru predlaganega zakona. Nadalje je navzoče seznanila, da je bil kot prispevek v okviru javne razprave o tem zakonu prek ZDGNS Nacionalnemu Svetu invalidskih organizacij Slovenije posredovan pismen predlog s predstavitvijo programa.
Ob vprašanju ali so izvajalci pripravljeni program izvajati tudi v letu 2007, so bili odgovori naslednji:
DGN Velenje ne želi, ker nimajo nove izvajalke, poleg tega je program zelo zahteven, saj je potrebno izpolniti celo vrsto dokazil o upravičenosti. Problem pa predstavlja tudi zagotavljanje kontrole nad izvajanjem.
DGN Krško program se izvaja 2 leti z isto izvajalko in je povezan z ogromno problemi in dodatnim delom za koordinatorje programa, vendar je zelo lepo zaživel, pojavljajo se novi zainteresirani uporabniki, ki bi želeli pomoč na domu, zato bi bilo škoda, če bi bil program ukinjen oziroma da se ne bi več nadaljeval. Poleg tega je s tem programom pridobilo tudi društvo na njegovi večji prepoznavnosti v okolju. Škoda pa bi tudi bilo, da bi kdo vse te bogate izkušnje izkoristil v svojo korist.
DGN Koper program se izvaja 3 leta z isto izvajalko, potrebe in povpraševanje po pomoči so precejšnje. Vendar pa med potencialnimi brezposelnimi izvajalci ni interesa za vključitev, kar pomeni da se s tem program pri njih zaključuje.
DGN Ljubljana izvaja program 4 leta z istima izvajalcema. Uporabnike imajo, nimajo pa novih izvajalcev. So pa za nadaljevanje programa.
DGN Kranj program se izvaja tretje leto, za nadaljnje izvajanje nimajo primernega izvajalca ob dejstvu, da gluhi ne sprejmejo z lahkoto gluhe osebe, ki bi jim nudila pomoč na njihovem domu. Zato bodo o nadaljevanju programa še enkrat pretehtali vse možnosti.
MDG Ljubljana program izvajajo 4 leto. Program ocenjujejo kot nujno potreben, ga želijo izvajat naprej, vendar nimajo novih izvajalcev. Povezati se bodo poskušali z DGN Ljubljana in na skupnem sestanku najti skupno rešitev za program.
DGN Murska Sobota program izvajajo tretje leto z isto izvajalko. So za ohranitev programa, vendar bo tudi pri njih nastal problem, če se bo morala izvajalka menjati.
DGN Celje izvaja program tretje leto z dvema istima izvajalkama. Program se je izkazal kot potreben in koristen ne le za društvo, temveč tudi za širše okolje. Prek ZDGNS, DGN Celje in Zavoda Racio Social iz Celja, v okviru katerega se je razvila ideja za ta program, je bil predstavljen na številnih strokovnih in drugih javnih srečanjih doma in v tujini. Vendar ob dejstvu, da je sekretarka v isti osebi koordinatorka programa v DGN Celje in strokovni vodja programa na nacionalni ravni, je izrazila pomislek, ali bo še naprej fizično zmogla nositi breme strokovne odgovornosti in predvsem zahtevnih postopkov v zvezi z vsakoletnim zagotavljanjem pogojev za izvajanje programa.
Sekretar g. Aljoša Redžepovič je podal mnenje, da gre za močan socialni program ostarelim gluhim in naglušnim osebam, ki živijo osamljeni. Število uporabnikov programa »Psihosocialni programi pomoči družinam z gluho ostarelo osebo oziroma posameznim ostarelim gluhim osebam v Republiki Sloveniji – osebna asistenca« bi morali glede na potrebe uporabnikov in slabo socialno strukturo članstva ter premajhno vlogo države za to kategorijo invalidov povečati, zato naj društva čimprej pridobijo socialno strukturo članstva svojega društva, njihove potrebe in jih vključijo v svoje programe.
Močni socialni programi, ki so potrebni uporabnikom tudi dajejo več možnosti za pridobitev potrebnih sredstev, kot nekateri programi, ki so jih društva izvajala v preteklosti. Zato bodo imeli v prihodnosti taki programi mnogo več možnosti, da dobijo od države podporo (o čemer govori tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo). Zato meni, da bi morali ta program obdržati in ga prijaviti, posebno še ob dejstvu, da nekatere kategorije invalidov dobivajo za podobne programe znatno višja sredstva s strani države. Društva, ki so glede nadaljnjega izvajanja programa v dilemi, naj o tem še enkrat premislijo, da bo lahko pravočasno oddana prijava za pridobitev potrebnih sredstev s strani FIHA.

AD 2/
Zaradi pomembnosti prve točke dnevnega reda, se pod to točko ni odprla razprava.

Sestanek je bil zaključen ob12.40 uri.

Zapisala: Marija Serdoner-Lavrenčič

Zabeležka sestanka v zvezi z izgradnjo Doma paraplegikov v Piranu, ki je potekal dne 16.12.2005 ob 10. uri v prostorih Poslovno

sobota, november 18 2006 @ 12:33 CET
Piše: bepa
Ogledov: 9

REPUBLIKA SLOVENIJA
GENERALNI SEKRETARIAT
VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Ljubljana, 16.12.2005

Prisotni:
Mateja Tamara Fajs, generalna sekretarka vlade, mag. Dušan Blaganje, sekretar v Ministrstvu za zdravje, mag Franc Hočevar, svetovalec generalne direktorice Kliničnega centra, Stanislav Brenčič, predsednik Odbora za delo, družino in socialne zadeve Državnega zbora, Ivan Peršak, Zveza paraplegikov Slovenije, Dane Kastelic, Zveza paraplegikov Slovenije, mag. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Borut Miklavčič, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Matjaž Planinc, Zveza paraplegikov Slovenije, Jani Trdina, Zveza paraplegikov Slovenije, Bojan Boncelj, Generalni sekretariat Vlade RS, Barbara Peternelj, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

Uvodoma je generalna sekretarka vlade prisotne seznanila z nekaterimi ugotovitvami, do katerih je prišla v tem obdobju, ko je bila zadolžena za koordinacijo aktivnosti v smeri proučitve možnosti za dokončanje izgradnje Doma paraplegikov v Pacugu. Opravljenih je bilo nekaj sestankov, ogled lokacij v Pineti in v Pacugu, opravljena je bila podrobnejša analiza novelacije investicijskega projekta. Med drugim je bilo ugotovljeno, da lastnina v Pineti ni bila izgubljena, saj je bila le-ta Zvezi vrnjena leta 1994, kar je razvidno tudi iz dokumentacije. Poleg tega je Zveza najete prostore v Pineti vsaj od leta 1995 tudi dejansko koristila. Ga. Fajs je v nadaljevanju pojasnila tudi pristojnosti Komisije za invalidsko varstvo pri vladi glede na to, da je bilo v dosedanji dokumentaciji večkrat zaslediti sklicevanje na to komisijo, ki naj bi odobrila projekt na vladni strani – komisija je namreč le posvetovalno telo vlade, vlada pa investicijskega programa ni obravnavala nikoli.

V nadaljevanju je bilo s strani mag. Dušana Blaganjeta predstavljeno poročilo o pregledu noveliranega investicijskega programa za izgradnjo doma paraplegikov Piran, ki ga je posredovala Zveza paraplegikov Slovenije. Poročilo ugotavlja, da investicijski projekt ne izpolnjuje pogojev, predpisanih z veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo programov za javna naročila investicijskega značaja oziroma z enako uredbo za sektorj javnega zdravstva. Program, ki je pripravljen v skladu z Uredbo, je namreč obvezna podlaga za uvrstitev projekta v proračun državnega organa ali občine kot neposrednega uporabnika proračunskih sredstev oziroma v finančni načrt druge osebe javnega prava kot posredne uporabnice. V noveliranem programu ni predpisanih izračunov kazalnikov učinkovitosti investicije, zato so jih izdelovalci poročila izračunali sami na podlagi podatkov iz programa. V izračunu sicer niso bile upoštevane nedenarne koristi, temveč le dejanski stroški in prihodki, izračun pa je pokazal, da so načrtovani prihodki prenizki, stroški pa previsoki, da bi bila investicija vzdržna.

Mag. Franc Hočevar je v nadaljevanju ocenil, da je program rehabilitacije sicer smiseln, opraviti pa bi bilo podrobne izračune glede na to, da so bile v poročilu oziroma analizi narejene le približne ocene. Po njegovi oceni se država lahko vključi le na način, da v skladu s povedanim, predvsem pa skladno s predpisi prouči možnost morebitnega sodelovanja države pri reševanju projekta, kajti v nasprotnem primeru pogojev za sofinanciranje ni.

Gospod Ivan Peršak je uvodoma povedal, da je bilo na prvotnem sestanku na Zvezi paraplegikov Slovenije dogovorjeno, da se išče rešitve v smeri zaključka gradnje, ne pa diskvalifikacije Zveze. Tudi v javnosti gre za zavajanje organov, predvsem s strani YHD. Ne glede na navedeno bo dom v Pacugu prihodnje leto meseca maja pričel poskusno delovati. Do dokončanja izgradnje doma manjka zadnja faza (cca. 300 mio). Ne strinja se z predstavljeno analizo – po njegovi oceni je gradnja domov za ostarele bistveno dražja.

Mateja Tamara Fajs je pojasnila namen današnjega sestanka, to pa je razjasnitev dejstev in seznanitev vseh vpletenih z izsledki analiz ter njihov konkreten komentar. Zavrnila je sleherni poskus diskvalifikacij, o morebitni odgovornosti vpletenih pa bodo odločali pristojni organi.

Gospod Peršak je nadalje prisotne seznanil, da celotna programska zasnova gradnje doma traja že od leta 1988, res pa je, da so sedanji cilji drugačni od prvotno zastavljenih. Ko je bila lastnina v Pineti leta 1993 zasežena, je parlamentarna komisija za vprašanja invalidov še istega leta sklenila, da se program obnovitvene rehabilitacije preseli na slovensko obalo in na obali zgradi dom obnovitvene rehabilitacije paraplegikov. Prav tako se je z gradnjo strinjala Komisija za invalide pri vladi. Določene aktivnosti – iskanje parcele – je opravilo tudi Ministrstvo za zdravje. Elaborat je tedaj naredil g. Rajko Turk, drugi poslovni načrt pa gospod Hočevar. Šlo je za sodelovanje med Zvezo in Zavodom za rehabilitacijo. Ko je Zavod odklonil sodelovanje, se programi obnovitvene rehabilitacije eno leto niso izvajali. Gradilo se je po delih (npr. trenutna poraba sredstev: zemljišče je stalo 123 mio, sama gradnja 613 mio, komunala in drugi prispevki 105 mio sit, ostala infrastruktura 94 mio sit,…).

Mag. Franc Hočevar je ob tem pojasnil, da je Inštitut izvajal obnovitveno rehabilitacijo, nikoli pa ni nikjer izjavil, da je zanj to nerentabilno. Tedaj je s strani Zveze prišla pobuda, da se izvajanje programa iz Inštituta za rehabilitacijo prenese na Zavod za zdravstveno zavarovanje; Inštitut je tedaj izgubil 3000 oskrbovalnih dni, vse je prevzela Zveza paraplegikov s pogodbenim odnosom s Kliničnim centrom.

Borut Miklavčič je v razpravi izrazil nestrinjanje z predstavljeno analizo glede stopnje donosnosti. Potrebno bi bilo na novo opraviti izračune, predvsem pa ugotoviti, koliko sredstev je bilo dejansko vloženih v sam projekt. Po njegovi oceni je potrebno rešitve iskati v smeri, da se najde sredstva za dokončanje gradnje, če to ni sprejemljivo, pa je potrebno iskati rešitve v smeri uporabe objekta v druge namene.

Mag. Dušan Blaganje je odgovoril, da so izračuni v okviru podatkov, ki so bili na voljo, točni in ne dopušča možnosti, da bi se izračuni tudi po eventuelni pridobitvi točnejših podatkov bistveno spremenili.

Stanislav Brenčič je kot predsednik Odbora za delo, družino socialne zadeve in invalide Državnega zbora povedal, da za nekatera odločilna dejstva ni vedel in da jih sliši prvič. Bil je mnenja, da je projekt prebogato zastavljen in da nima znanih parametrov za dokončanje gradnje. Kljub vsemu je potrebno kot dober gospodar ravnati tudi naprej. Dejstvo pa je, da je Zveza še vedno lastnik imetja v Pineti, ki pa ga ne bo mogla upravljati. Opcija je, da se skuša to lastnino vprogramirati v projekt Pacuga. Brez strateškega partnerja bo storitve težko tržiti. Poleg tega tudi g. Brenčič ne sprejema predstavljene analize, (če se npr. vzame parametrični izračun s 24 urno oskrbo v domu upokojencev, to ne navrže takega izračuna), zato je tudi po njegovi oceni vse izračune potrebno opraviti na novo.

Mag. Cveto Uršič iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je sodeloval na sestankih in se je strinjal z opravljeno analizo, je dejal, da se je vseskozi razmišljalo v smeri, na kakšen način bi država vstopila v ta projekt. Ministrstvo podpira potrebo po obnovitveni rehabilitaciji. V kolikor bi država v to vstopila, potem zanjo veljajo podobni standardi kot za domove za ostarele. V primeru vstopa tujcev oziroma volonterjev pa država ne more sodelovati.

Predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije, gospod Dane Kastelic je v nadaljevanju pojasnil, da objekt ne bo rehabilitacijski center, pač pa gre v tem primeru za izvajanje programov ohranjanja zdravja (to potrebujejo paraplegiki vsaj enkrat letno). Prav tako ni bilo nikoli zatajeno, da so lastniki 234 m2 zemljišča v Pineti (tu se nahaja objekt s 15 posteljami, štedilnikom in WC-jem), kjer bi se izvajali programi medicinske rehabilitacije. Vsa leta se programi obnovitvene rehabilitacije izvajajo v najetih prostorih, kamor je zveza tudi veliko vlagala.

Ob tem je Bojan Boncelj, predstavnik Generalnega sekretariata pojasnil, da bo glede na lastniško strukturo in ob dejstvu, da je šlo le za soglasje z lastniki, Zveza težko kadarkoli karkoli zahtevala nazaj, kar je vložila v najete prostore v Pineti. Tudi v primeru pričetka obratovanja še nedokončanega doma v Pacugu bo prišlo do neracionalnega poslovanja, saj bo ponudba cenovno nedosegljiva za Zvezine člane.

Mag. Dušan Blaganje je še enkrat poudaril, da zveze kot nevladne organizacije nihče ne nadzoruje. Če pa vstopa v projekt država, je potrebno vedeti, da je treba delovati v okviru predpisov, ki to področje urejajo (opcija je sovlaganje v javno infrastrukturo (vendar obstaja bojazen, da v konkretnem primeru ne gre za javno službo): MZ lahko financira investicije v zdravstvene zavode, ko je ustanovitelj Republika Slovenija (lastna investicijska dejavnost) in lahko sofinancira v primarne javne zavode, ko je lastnik občina (razpis). Skratka, potrebno je pripraviti nov načrt v sodelovanju s tistimi, ki bi plačevali to dejavnost.

Gospod Matjaž Planinc iz Zveze paraplegikov Slovenije je prisotne še enkrat seznanil z nekaterimi dejstvi iz preteklosti (kamnita hiša v Pineti je iz leta 1988, primerna je za paraplegike, lokacija je obmorska; v letih 1989 – 1990 se je sicer porodila ideja, da bi se gradilo skupaj s Kompasom YU, vendar je leta 1991 propadlo). Dosedanjo investicijo vodi Družba za inženiring, Zveza ima gradbeni odbor, ki stvari sproti nadzoruje. Gradnja poteka povsem transparentno. Sodoben dom za izvajanje programov obnovitvene rehabilitacije po njegovi oceni ne more biti v Pineti. Vsa dosedanja vlaganja v najete prostore v Pineti pa so bila opravljena zato, da se je paraplegikom omogočilo bivanje ob morju, poleg tega so bile optimalno preverjene tudi strukture.

Mateja Tamara Fajs je zaključila, da obstajata dve opciji in sicer bodisi umik države iz projekta bodisi prevzem določenih obveznosti s strani države (npr. za 1 sit). V primeru sodelovanja države je potrebno opraviti natančno študijo o možnem prepletu več kompatibilnih programov.

Sklepi sestanka:
– Zvezi paraplegikov Slovenije se izroči analizo, ki so jo pripravili Blaganje, Cugelj in Hočevar.
– Na podlagi analize se Zveza, skupaj z njenimi pristojnimi organi, opredeli do tega, ali še išče strateškega partnerja na strani države.

Mateja Tamara Fajs, l.r.
Zapisala:
B.Peternelj

Do 24 ure danes naj bi na zahtevo gospoda Janše, predsednika vlade, moral odstopiti minister Drobnič, naš resorni minister, ki je glavni kuhar tega masla.
Bomo videli.
lahko pa seveda še naprej igra tenis z g AR in ostalimi budžovani.

Kaj je sam delal v zvezi s socialnim sporazumom! A je on minister za socialne zadeve ali za kapital in gospodarstvo? Mislim da je na tem mestu g Vizjak??
Bi poba pobral malice, dopuste, delovno dobo, podpore……………………….. vse bi pobral. Ko grof Tahi.
Poden pa je to s splavi. Ko da nesrečnice uživajo v splavu. In pol bi morda njih otroke, če jih same ne bi zmogle živet, prodajali na dražbi??
Ma naj leti!!

Ta si je pa res zaslužil ta nečastni odpust.

Aja.
Ta forum je pogrebna vežica.
Vse je tiho.

Ja, lepo je biti minister.
Si poštet in fajn soude vlečeš.

G Drobnič noče odstopiti in zato ga bo razrešil državni zbor.
To je dejstvo, le stvar časa!

Ne razumem, kako da ne doume, da g Janša ne bo odnehal, že iz principa in časti ne! To je point of no return (ni več vrnitve).
In zato ga bo odstranil.

Ga bom videl, ko bo moral čez par mesecev poprijeti za katerokoli delo, tudi obiranje jabolk ali hmelja (kot je on svetoval ostalim brezposelnim).

Naj vas pa ne skrbi zanj, saj bo kot bivši minister lahko še vsaj eno leto vlekel ministrsko plačo!!!!!!!!!!!!!!!

Se pa ne spomnem, če ni bil slučajno izvoljen za poslanca. V tem primeru se bi vrnil nazaj v poslanske klopi?
Zanj bi bilo verjetno to ponižanje.

Vidite, tu je tipičen primer tega kar sem enkrat pisal.
G Drobnič je prepričan, da je dober minister (to je njegova plat resnice), ostali pa mislijo, da ni izpolnil pričakovanj.
Žal večinoma več ljudi več ve, oz ima prav. Kot pravi star pregovor.

Kako je lahko tako nemoder in trmast, nepogovorljiv in nedostopen za argumente lahko sploh bil minister. In to za socialo??

Če se ne motim. A ni hotel enkrat novinarko prtegnit al odrint, ko ga je vprašala, če ga bo premier zamenjal?

Mi pa ni jasno, zakaj g Janša ne zamenja g Mateja???????

S tem ko je g Minister Mate izselil Strojanove je povzročil nerešljiv problem in okrnil mednarodni ugled slovenije.
Teh romov nikjer v sloveniji nočejo sprejet.

Mi pa ni jasno, zakaj jih ne naselijo v Prekmurju.
Bi tamkajšnji romi strojanove hitro spametovali.

Da ne bote mislili, sam sem glede Strojanovih nevtralen; imajo svoj prav tako oni, kot okolica.

Bi vi videli, če bi mihau počel to kar so oni, kako hitro bi jih dobil s pendrekom po glavi in bi romal v arest.

Ja, zelo me zanima, kako bodo rešili to nerešljivo zadevo!
Dobro je g Mate zakuhal.

Jaz sem tudi za to, da Drobnič odstopi, saj je čisto s kapitalom potegnil, namesto da bi se zavzemal za delavce. Dobil sem celo občutek, da je Drobnič v resnici Vizjakova maska in da ima Vizjak v resnici dve funkciji,…

Mihau,v Prekmurju je več ko preveč “Strojanovih” ljudi,ne samo Romi ampak so tu tudi “beli” cigani!!Drugače pa v Bulvarju lepo napisano,da sedanja izolska županja Pečan vabi Strojanove k njim!!Prav včeraj sva se s prijateljico iz Izole se dopisovala prek MSN o tem in žal ni na tekočem in da je to rekla,da je proti Pečanovi bila in pa je tudi proti selitvi Strojanovih v Izolo!!

Lp

Vedno lepše!

Izbrisani romajo v bruselj z italijanskim blagoslovom, kjer naj bi usporavali, da ne smemo predsedovati EU zaradi izbrisa.
Jutri bodo romali strojanovi.

Namreč, žal je njihov problem nerešljiv.
Tako zdaj kot čez pol leta kot čez eno leto.

Snoči nisem gledal piramide na TV, ker sem moral v Brda v Medano. In se je zavleklo.
Je pa odločeno, da oddaje ne bodo ponovili.
Pa to menda ni cenzura!
Kaj je že definicija cenzure?

Bi pa drugo rekel.

Na portalu dnevnika je bil danes zapis dr Mencingerja PET ZAPOVEDI.
Ki je bil njegov odgovor na pisanje g Mastena o ekonomiji pri nas (prodaja, tuj kapital, ukinitev socialnih pravic…) in ne bote verjeli:

CENZURA JE V PO HITREM POSTOPKU ČLANEK g Mencingerja snela z dnevnikovega portala.
Sam sem ga potegnil iz arhiva novic pod geslom pet zapovedi in pod priimkom avtorja in ga seveda natisnil.

To pa Dnevniku zamerim.
Da ti gredo cenzurirat Mencingerjev članek.

Žal so pozabili, da če ne bi bilo Mencingerja in Ribnikarja, bi bila tle Rusija s tajkuni in nečloveško revščino; v stilu gospodiča Saksa.

Da se posujem s pepelom.
Moja kulpa!
Verjetno je bil ta članek iz ponedeljka zjutraj, zato je skoraj logično, da so ga po dveh dneh dali v arhiv.
Pač prepustil je mesto mladim.

Včeraj pa so me žal zasuli popoldne najprej po radiu v avtu pol pa še na TV s prenosom iz parlamenta.
In videl sem, da pa tam samokritičnosti, priznavanja napak ni. Celo nek nekdanji raziskovalni novinar.
Poden. Vidim pa, da budno spremlja “znanstveno” literaturo in izpiske iz kobisa.
Ol Sajns fikšn.

Ali ni bil 3 dec dan mladih invalidov, oz govora je bilo o njihovem izobraževanju in zaposlovanju?
Ja pa Knižni sejem v CD je bil tud dobra fora.
Adijo.

Ker mam biznez z njimi sem pogledal kake forume imajo v novi zelandiji z gluhimi.

In sem padel dol.

In mi da smo evropa in razviti zahod.

Smo bolj tisti ZAHOD iz nekega balkanskega jezika. Ima nek drug pomen.

glejte npr stran nfd.org. nz ali deaf.co.nz

Pa prmerjajte z Ređepivićevo stranjo.

Uh, se pa Zveza gluhih Nove Zelandije res zelo razlikuje od naše ZDGNS. Pa še nekaj sem opazil: Zveza gluhih Nove Zelandije gluhim in naglušnim nudi štipendije in študijske pomoči, več informacij pa imate tukaj (v angleščini): http://nfd.org.nz/Scholarships_Grants/
Naša Zveza gluhih (ZDGNS) pa za študente nič ne naredi,… Ni čudno, da imamo tako nizko stopnjo izobraženosti med gluhimi pri nas…

Pa pravijo da je nova zelandija podobna sloveniji.

Žal kvečjemu po naravi.Prirodi.

PO ČLOVEŠKI PLATI SMO MI SVETLOBNA LETA ZADAJ!!

Kdo pravi, da je Slovenija podobna Novi Zelandiji?

Ljudje, ki so šli tja turistično.

O človeški plati nepodobnosti pa sami lahko vidimo po skrbi za gluhe in naglušne. Za njihovo izobraževanje, zaposlovanje….