Še en mesec je naokoli
Hojla, še en mesec je naokoli! Rezultati nas, ki smo se odločili za dolgoročno hujšanje??????
Mica, 137 in vsi ostali kje ste????
Naj napišem o sebi! Nič se ne morem pohvaliti s tem avgustovskim hujšanjem. Teža mi stoji, stoji…. le to, da mi ni šla nazaj navzgor, je delček rezultata. Naj povem po pravici, da je bil ta mesec vse preveč obložen s raznimi pikniki, praznovanji…. in rezultat je jasen. kilogrami nočejo dol. Upam, da bo september za odtenek boljši, čeprav me pošteno skrbi (pred seboj imam še ves dopust -morje z veselo družbo in polnim penzionom!!!!). Res pa se moram pohvaliti, da še vedno pridno kolesarim in da mi je ta način življenja prišel kar nekako v kri. Prav slabe volje sem, če ne morem na kolo. Res se razmigam, prešvicam in sem potem kar dobre volje po celodnevnem sedenju v službi.
Moram pa se zopet vzeti v roke in “pošlihtati” v glavi – začeti moram namreč s vsakodnevno jutranjo telovadbo – trebušnjaki. Trebuh imam še vedno velik – rezultat ni samo špeh okoli trebuha, pač pa tudi preohlapne mišice. Vse to vem – Volja kje si?
Oglasite se mi Mici in 137, da bomo prvo jesensko krizo prebrodile skupaj, saj je pred nami še dolga pot počasnega hujšanja.
Lepo se imejte vsi vi sotrpini!
Jaz imam tudi nekaj te diete za sabo.
Najprej je slo dol, kakih 10 dni je bilo VAU! Sicer sem se pocutila utrujeno in sem bila nonstop lacna, amapk slo je dol.
Potem pa sem nekako zamesala dneve, nisem se vec tocno drzala in v enem tednu sem se spet zredila nazaj… 🙁
Pri meni je problem to, ker vedno jem zunaj in se ne morem dosledno drzat diete. Najbrz bom vse skupaj pustila; ne vem.
zivijo !
sem se prav bala, kdaj se bo katera oglasila! meni je šlo tako slabo, da je groza. tudi pri nas veliko piknikov in rojstnih dni, ampak sem čisto sama kriva, če se nisem vzdržala. ko je šel en dan slabo, se nisem več obvladala cel teden, pa sem se spet ulovila, pa spet popustila… vse kar sem izgubila, sem tudi pridobila. zdaj sem par dni spet ok, ampak tako žalostna in razočarana sama nad sabo : ( tudi gibanja ni bilo; kakšen sprehod bolj na kratko, da si pomirim vest. cestitke vsem ki ste bile pridne, me ki pa nismo bile se bomo bolj držale, upam! jaz nisem vrgla puške v koruzo, mi je pa prav res hudo. tudi mene še čaka dopust; dva tedna me ne bo;ampak hvala bogu takšen, da bomo sami poskrbeli za hrano.
lep dan vsem skupaj in se “slišimo” čimprej
tjaša
Tati, Daša in Tjaša!
NIKAR NE OBUPUJTE, saj ste si dokazale, da se znate brzdati pri hrani in da vam gredo kile dol. Tudi sama sem med hujšanjem velikokrat obupala sama nad sabo, sploh tedaj, ko kile po 14 dni sploh niso šle dol. Tolažila sem se, da je to samo prehodno in da bom premagala vse odvečne kile. Kar vztrajala sem. Največja motivacija mi je bila ena prekrasna letna obleka, ki sem si jo namenoma kupila dve številki manjšo, pa še zelo drago (Kupila sem jo tisti dan, ko sem začela resno hujšati. Prej sem jo hodila samo gledat in ko sem oblekla št.46 pri mojih 160 cm, je bila na meni kot en žakelj!). Ko sem imela veliko krizo, sem jo oblekla in si rekla “še malo, pa bom lahko nosila tole obleko, ki bo pokazala vsem koliko sem shujšala!” Tako je šlo nekako naprej. No, sedaj poleti sem jo pridno nosila. Vedno sem jo oblekla za kakšne rojstne dneve, da sem sama sebe lažje prepričala, da ne bom jedla, ker je škoda, da mi obleka ostane pretesna v omari.
Vse zabave so svojevrstna preizkušnja za vse nas, ki rade jemo. Ponavadi si blažim “občutek lačnih oči” s pitjem radenske, pa tudi vsedem se tako, da moje oči ne vidijo hrane na mizi. In uspem, seveda marsikdaj s hudo muko, ampak vem, da se tudi vse suhice odpovedujejo hrani, ker ne verjamem, da bi bile vse po vrsti kar “gensko” suhe. Včasih se kakšna moja zelo “shirana” prijateljica hvali, da poje vse, kar ji srce poželi. Ko pa sem pozorna na to, kaj dejansko poje na zabavah, ugotovim, da samo “brklja” po krožniku, torto neopazno porine možu pred nos, sama pa vzame njegov prazni krožnik. To sedaj prakticiram tudi jaz, ker drugače non stop poslušam “pa daj jej, en košček torte ti ne more škoditi!” Jaz pa še kako vem, da to ni res, ker ne bi ostala samo pri enem kosu, ampak dveh ali treh, saj imam sladko neznansko rada.
Vem, da ste v krizi in zelo dobro vas razumem, vendar vztrajajte naprej! Držim vam pesti.
Pozdravljene punce,
do sedaj sem samo brala, nisem pa vedela, če bom kaj podobnega zmogla. Poskušala sem in malo mi je uspelo. Hudo, da sem se odpravila na trim tistega dne, ko mi je doma “prekurilo” z možem. Ko sem se vrnila, mi je bilo jasno samo to, da nisem več napeta in lahko jasneje razmišljam. Potem sem naslednji dan ponovila trimčkanje… sedaj hodim vsak dan. Verjamete, da gledam na uro, kdaj bom odšla na trim. Včasih sem gledala na uro kdaj se začnejo nadaljevanke na TV. Kaj vam hočem povedat? Nič novega, ampak to kar ste že velikokotrat slišale. Vse se začne v GLAVI.
nisem nevem kako shujšala. Malo pa se pozna. Ne toliko na tehtnici, kot na telesu. Sedaj oblečem kavbojke, ki jih nisem že pet let.
Trenutno moja teža “stoji”. Vem, da bi morala zmajšati še pri vnosu kalorij, kajti moj vnos ni dosti manjši od prejšnjega (predno sem začela trimčkat).
Veliko pa mi pomeni tudi dobra volja. Res potrebujem gibanje in potem sem UP.
Punce, držte se! Tudi majhni uspehi so pomembni. Malo, pa še malo je lahko veliko.
Čeča
Pozdravljene!
Najprej nisem bila sigurna ali se bom sploh oglasila. Po vsem modrovanju je bila skušnjava prevelika in volja prešibka, da bi tako kot ponavadi zdržala več kot mesec. Kot ponavadi pravim zato, ker se zgodba vedno ponavlja. Vedno isti vzorec. Imam voljo, držim se diete, telovadim, … pol pa … Kaj bi govorila, upam, stradam, padam. Saj vem kaj boste rekle, in sram me je zaradi tega. Sedaj se spet pobiram, zopet zbiram voljo in pogum. Včasih se sprašujem zakaj mora človek sploh jesti. Lažje bi bilo, če ne bi bilo potrebno. Če bi se odvajala kajenja bi bile samo dve možnosti ali kadim ali pa ne. Pri hrani pa je drugače. Na enem izmed forumov sem brala od ene kako se enostavno preveč obremenjujemo s hrano in tem kaj bomo pojedli. S tem se popolnoma strinjam, a kaj ko se kot gospodinja dan za dnem ukvarjam s tem kaj dati v lonec zase in za ostale, ki niso na dieti. Le kako se potem človek ne bi ukvarjal z hrano?
Danes med malico se mi je nekaj zgodilo nekaj. Z sodelavko vsak teden hodiva v restavracijo na vegeterjansko ploščo. Pri sosednji mizi so sedele štiri gospe iz sosednjega podjetja. Prav tako so jedle veg. ploščo. Ena izmed njih je pojedla približno polovico in nato odložila pribor. Očitno je imela dovolj, pa čeprav je šlo samo za zelenjavo. Jaz pa sem pojedla vse. Koliko samodiscipline premore ta gospa, ki ima seveda super postavo. Še sedaj zvečer, ko to pišem mi ne gre iz glave. To sem napisala zato, ker bi rada vedela od vseh, ki ste uspešne pri hujšanju kako vam uspe držati disciplino. Kako se pri tem počutite?
Vedno kadar poskušam biti disciplinirana imam občutek, da sem za nekaj prikrajšana. In dokler bo tako ne bom shujšala. Če imate mogoče kakšen nasvet glede tega bi ga bila vesela, ali pa mogoče, če veste za kakšno knjigo, ki bi mi lahko pomagala.
Toliko o meni.
LP
MICA
Sem vaše poste prebirala že takrat in jih prebiram sedaj. Z hujšanjem je že tako, da se ga moraš lotiti takrat, ko si 100 % pripravljen, pa še takrat ti velikokrat ne uspe. No, jaz se spravljam k hujšanju že kar nekaj časa, ampak sedaj, tale trenutek sem se odločila, da je zdaj pravi čas. Torej, če dovolite, se vam bom pridružila. Velika sem 162 cm in danes tehtam 75 kg. Se slišimo čez nekaj časa. Aja, sem pozabila povedati, da ne mislim preračunavati kalorij in si vseskozi gledati pod prste, ampak bom vse skupaj vzela bolj kot nabiranje kondicije – torej veliko več gibanja!
Spet jaz! Drage moje, tole temo sem načela ravno zato, da nam ne bi padla volja. Če en mesec ne gre, potem poskušajmo z naslednjim. Že to, da naglas priznamo, da smo ga “malo” lomile v avgustu še ne pomeni, da bomo s tem nadaljevale. Nam pa da tako oglašanje svojih napak vspodbudo, da bomo začele znova disciplinirano paziti na to, da bomo jedle zdravo hrano (pri tem mislim večkrat na dan, veliko sadja in zelenjave, pustega mesa, le kruhu in testeninam se bomo izogibale malo bolj “intenzivno”) pa bo rezultat viden že v naslednjem mesecu – morda? Gre predvsem zato, da nam ne pade volja, da se čimprej poberemo in začnemo ne znova, ampak da gremo naprej po poti, ki smo si jo zadale.
V slogi je moč in takole oglašanje nam daje moč, da nadaljujemo tudi v jesenskem času. Sedaj ko bo slabega vremena vse več, bomo morale razmisliti o telovadbi v zimskem času, se pridružiti kakšni skupini, ki ustreza nam tako po starosti kot po fizični kondiciji. Jesen je tu, zima pa bo vse prehitro. Odločiti se bo treba kako in kaj!!!!! Ne pozabite, da je zimsko spanje samo za medvede!!!
Pozdravljene!
Odločila sem se, da se vam pridružim tudi jaz. Za spremembo načina življenja (ne za dieto!) sem se odločila marca letos. Bil je že skrajni čas! Štartala sem s 105 kg. Danes jih imam 83 (ja, celih 22 kg mi je že uspelo!) in zavedam se, da jih moram pri svojih 163 cm spraviti dol še veliko! Pa mi bo uspelo! Tako sem se odločila in po petih mesecih mi to ni več težko. Veliko gibanja, kruha skoraj sploh ne jem več, zelenjave veliko … Seveda se tudi pregrešim, ne prepogosto, pa vendar toliko, da mi ne pobere volje. Vesela sem bila, da se na dopustu nisem zredila niti kg. Sedaj, po dopustu pa spet dalje – počasi, kilogram za kilogramom. Če mi do novega leta uspe “prilesti” do 70 kg, bo to kar uspeh. Če ne, pa se tudi ne mislim sekirati in obupati. Bo že šlo! Priznati moram, da sem s svojimi vsakodnevnimi sprehodi že prav zasvojena. Naj vas vreme in letni časi ne motijo! Še nihče ni umrl zaradi tega, ker ga je zmočil dež. Je pa prav prijetno, ko utrujen in premočen tudi od dežja stopiš pod prho in se nato oblečeš v suho obleko! Pa še kalorije grejo bolj dol, ko telo potrebuje več energije za ogrevanje.
Vsem, ki ste se odločile isto, želim veliko uspeha in vas lepo pozdravljam!
137, ti pa se javi in povej, kako kaj napreduješ!
Dona
Prebrala sem vaše poste in se odločila,da vam pišem tudi jaz in mogoče tako vsaj malo pripomorem, da ne boste izgubile volje. Jaz sama sem jo neštetokrat. Toda sedaj se diete držim oz. si pomagam sama kot najbolje vem in znam.
Začela sem z dieto pri svojih 80 kg -konf.št. 44-46, viš. 163 cm, let 38.
In zakaj? Kot prvo sem bila zelo razdražljiva, nezadovoljna, neokretna….Nikamor
v družbo se mi enostavno ni dalo, ker nisem imela kaj obleči, ali pa me je vse tiščalo. Tako sem ostala doma, kuhala, pekla, jedla in se redila. In ko sem se najedla do “mrtvega”, sem se odločila da jutri začnem hujšati. Da pa je moje razpoloženje bilo še slabše imam nasproti svoje pisalne mize sodelavko, ki nosi
konf.št.36 ali manj. Vedno “jamra”, da se je zredila ali pa-da je napihnjena in da ne sme več jesti. Jaz sama, pa sem komaj čakala čas malice, saj se mi je od
lakote že “vrtelo”. Tudi doma (sestra,oče, mama,partner) sem vedno poslušala, da tako debela še nisem bila in da naj že shujšam. Lepo rečeno, toda težje sprovedeno.
Nekega dne pa, ko sem šla na malico-sem si rekla dovolj. Na malico sem šla, ampak od tega dne naprej sem hrano pravilno kombinirala. Danes je od tega dne malo manj kot 3 mesece, jaz pa nosim konf.št. 38-40. Tudi gibam se malo več.
Začela sem z lahkimi sprehodi po ravnem, včasih tudi v hrib. Pijem veliko vode in
enostavno vztrajam.
Danes imam sadni dan (ki mi ne paše), zato raje sedim tukaj in “gučam” z vami.
Tehtala se nisem ves čas NIČ,saj bi verjetno izgubila voljo, ko bi videla,da se
kazalec na tehtnici ne premakne-zato samo o konf.številki.
Lahko pa vam povem, da sem sedaj mnogo bolj urejena in živahna ter da ne
kupujem samo iz katalogov.
Če vas kaj podrobneje zanima, me vprašajte in rada vam bom odgovorila.
Sama bom še vztrajala,
Lp mama.
Tudi jaz sem se po prebiranju tega foruma odločila, da hujšam skupaj z vami.
Danes je moj osmi dan -sadni. Počutim se dobro, prve tri dneve sem bila bolj v krizi, sedaj sem se navadila. Pojem malo več sadja, ne samo dva kosa in tudi nekaj sadja med obroki. Upam ,da bom vseeno uspela.Moja teža na začetku hujšanja je bila 77 kg (pri višini 170 cm), rada pa bi dosegla 65 kg.
Želim vsem trdno voljo in veliko uspehov.
Tako je. Kako mi je uspelo? Ko sem imela največje “lušte” sem odšla od doma
ali sem se zamotila z delom.
Povem ti, da sem včasih pojedla več kot 1 kos kruha (tudi mlečnega), tudi peciva nekaj več… Zato se tudi nočem tehtati, saj gredo kg tudi tako dol. Mogoče malo bolj počasi, ampak z dieto bom nadaljevala. Sadni dan bom zamenjala s
kuhano zelenjavo ali solato.
Lp.mama
Pozdravljeni!
Jaz sedaj 15 dni delam po “spremembi metabolizma” in sem shujsala 3,5 kg. Vendar sem si dieto malo prilagodila (nimam tak stroge diete, da nebi prehitro odnehala). Do sedaj sem z izgubljeno tezo zadovoljna in bom se nadaljevala. Moj cilj pa je -9!
Vso sreco vsem, pa se oglasim ponovono, ko bo mimo 1 mes.
Lp,
Petra
Živjo!
Jaz sem na dieti (sprememba metabolizma) 11 dan. Tehtati si ne upam, da mi volja ne poide. Ko bo na oblačilih zadosten rezultat bom šele stopila na tehtnico.
Kaj naj rečem, en dan sem se full pregrešila, drugače pa se poskušam držati okvirov diete. Misli pa, da mi ne bo uspelo teže znižati tako hitro kakor je uspelo Janji (forumvki) – do 19 dne 7 kg. Njen dopis sem si izprintala in ga vsake toliko preberem, da si dvignem stimulacijo.
Moram priznati,da se mi zdajle lušta vsega mogočega.:-) Ampak moram zdržat. )
Uživajte in veliko volje vsem sotrpinom.:-)
Aneja