S to pravico, da imata otroke oba skupaj in je totalno nefer, da se eden od partnerjev brez vnaprejšnjega dogovora nato zabubi v službo in prileze ven v nedeljo popoldne za dve uri.
Tudi če so to njegove sanje, ima zdaj odgovornosti in obveznosti do družine. A je bil zraven, ko se je otroke delalo? Bil. Potem naj jim pa vsaj prvih nekaj let posveti nekaj svojega dragocenega časa. Zakaj pa ne bi kariere delal 5 let kasneje?

Meni je ta logika slovenskih žensk neverjetna. Ta služba so njegove sanje. Pa rekreacija 3x tedensko je nujna za njegovo dušo. In vsak vikend je treba it nekam na moto zbor, ker se pač mora malo odklopit.
Žena pa kaj? Vmes vzgoji 3 otroke in to je to. Ker ne zna udarit z roko po mizi in povedat, da ima tudi ona pravico it 1x tedensko na pilates in jo prav malo briga, če bodo gospod zato morali v sredo prit “že” ob 6ih popoldne iz službe. Ker mu verjame, da je njegova služba res tako pomembna, da mora bit tam 12 ur na dan.

mene pa zanima, kakšna delovna mesta so to, da delajo od 6h do 20h… prosim, če mi lahko kdo malo razjasni to 🙂

to glorificiranje moških služb mi gre dandanes res na bruhanje. Sem namreč ločena..je odšel z mlajšo, gršo, ki izgleda 15 let starejša od mene, hehehehe Cel zakon pa me je fopal kaaaakooooo straaaašnoooooo pooooooomeeembnooooooo sluuuuuužboooooo imaaaaa. Ja tko,d a je moral uporabljat moj avtomobil (mimogrede darilo mojih staršev meni za transport v bodočo službo ko naj bi diplomirala – ma ok kupili so ga že par mesece pred poroko in leto dni pred diplomiranjem – hvala staršem :))), nikoli v življneju ni bil na bolniški, negi ali kaj podobnega…. Zalužil pa je nekje od 18% do max 63% mojih dohodkov letno!!!!! V povprečju v 15h letih pol manj od mene! Jaz sem se skoz moral aodpovedovat službenim zadevam zaradi familije, on nikoli ampak kako čudno, da sme potem skoz boljše zalsužila (najbrž bi še mnogo boljše, če bi res imela cajt hodit po službi na pijačke, lest ob rpavem času šefom pod kožo – ne pa da sem morala ravno takrat po potroke v vrtec, tko pa sme s pridnostjo pač vsake toliko malce napredovala….)??????

Drugače pa se strinjam, da je vse stvar partnerskega dogovora. Če ima en boljše možnsoti za finance naj jih nosi, domača dela naj se pravično razporedijo in vsak od partnerjem naj ima približno enako prostega časa..pol bo pa funkcioniralo, drugače pa ne, ker ne more!

tut jest sm cele dneve več ali manj sama, trenutno v stanovanju, ki ga je opremil in zrihtal popolno sam, še kot zaposlen pri očetu (berite: delal cele dneve od 6h -21h in 6dni na teden) in sva bila midva še par, ki je vsem deloval, ah sej ma punco, sam tole nebo resn, pa tudi noben par nebo ostal skupaj od 14leta, ampak midva sva dokaz in sva danes pri 20tih skupaj v njegovem stanovanju, on dela (berite: negovega očeta in mame ni več v Sloveniji, ker se nista vrnila z dopusta, sta ga preposto vrgla v jezero in plavaj in vodi podjetje z kar nekaj zaposlenimi, prej ga je oče le upeljal v nekatera posla, ne pa v vse in niti slučajno ni bli pripravlen na prevzem, mogoče za teden ali 2 dopusta ja, več pa definitvno ne), samo vem zakaj dela, pa čeprav še ni otrok, bojo pa vrjetno hmal, v roku 2-3let.
Sama sem pridna študetka (vse izpite opravila v roku, z lepimi ocenami) in punca, ki mu pomaga v podjetju (namesto da bi si iskala zaposlitev drugje sem raje pri njemu v podjetju, ker ve da obvladam marsikaj in sem iznajdljiva), kolikor le ima prostega časa, pa tudi vsa domača opravila so moja skrb.
Izkorsitva pa vsak dan, ko le nimam predavanj ali veliko se za učit in skočiva skupaj na kosilo ali pa na kavo, čeprav tudi med delom.

Kot sem omenila, otroci bodo kmalu, vrjetno v roku 2-3 let, vsaj si oba želiva otrok, in nama največ pomenijo najini skupni trenutki, ki nama jih popestri velikokrat tudi moj mali nečak. Še prej pa poroka, če pa nama uspe velik projekt, ki si ga je moj predragi zadal letos pozimi pa bom sveže poročena nevesta stanovala tudi v novi hiški v njegovem kraju oz. mojem sosednem kraju pa bo to res velik dosežek.

Sama sem imela nekoč v glavi željo 4letna poklicna šola, modra fax in nato delo kot si ga želim, ureditev stanovanja in nato otroc. A mi je lubezn prekrižala načrte, in sem pristala kar pri njemu, čeprav vem, da bom ob diplomiranju ostala brez službe, ker se kot prvo nameravam posvetiti družini in nato delu, vem da je danes v Sloveniji problem dobiti službo, a k sreči imam zlatega fanta, ki se ne obremenjuje s tem, če pač nebo prinesla plače domov, bom pač tako kot sedaj skrbela da bo doma vse ok, in še malo v podjetju, pa bomo furali…

Midva sva se dogovorila o tem preden sva imela prvega otroka. Moj je pridobil izobrazbo, ki mu omogoča dve poti – eno, ki prinese veliko denarja a pomeni celodnevno delo na terenu in drugo kjer je normalen delovnik z občasnim delom doma. Ni se mu treba štempljati v službi in če je kriza lahko pride kako uro prej domov ali gre kasneje v službo
HB svo oba skromna človeka, ki jima družina pomeni vse, zato sva, z vso odgovornostjo, odločila, da bo delal službo z normalnim delovnikom in tako bil več z družino. Ni mi žal, še posebej, ko vidim kako se ga otroci razveselijo ko pride domov, kako veseli sta če pride kdaj po njiju v vrtec, da ma frej vikende, da se preganja z njima itd. Meni to odtehta. Imava stanovanje, izdelala in opremila sva ga sama, brez kredita in to mi je pomembnejše od frajarišanja z avtomobili na leasing, jahtami, oblačili itd.
Tudi jaz bom šla delat ampak imam srečo, da moj partner tudi zdaj opravlja svoj del opravil doma in imava tiste razdelitve – mož prinaša denar zato mu je pa žena ko služkinja.

Ja, malo drugače je furat dva najstnika, ki se znata sama oblečt, si sama vzet za pit, za jest, si sama brišeta rit, sama se umijeta, če sta dobro vzgojena, celo tudi še kaj pomagata, vsaj odneseta krožnike v pomivalca, ali pa furat dva vrtčevska otroka, od tega en komaj iz plenic, drugi na poti osvobajanja od zamotane riti, ki še nista ne dovolj velika ne dovolj motorično zrela, da bi si sama nalila pijačo, pojedla brez kakšnih pack in drugih nesreč. Ženske, ali ste te faze res pozabile? Kako je to po eni strani dokaj naporno, po drugi strani tudi če si pri močeh in volji vseeno zamudno? Da mamica takrat nima kaj veliko časa zase. Pa mali otroci tudi ne gredo sami ven, jih je treba peljat ven, še posebej če živiš v bloku ne boš valda dve in tri leta star otroke vendar pustil, da tekajo po dvorišču?! To obdobje je zelo naporno, sigurno gre vsak dan na bolje, a primerjat dva najstnika in dva vrtčevska malčka je kot mešat jabolka in hruške.
Vidim pri svojem bratu in njegovi družini. Ko sta bila otroka majhna in sem bila jaz kdaj na obisku sem se čudila, da imajo tako razmetano stanovanje, prašne police in čudila sem se prej tako pedantni svakinji češ kako je odpovedala na polni črti, pa oba z bratom sta bila popoldne doma in tako en kot drugi sta bila odlična starša in sta si delo zelo porazdelila. Zdaj sta otroka večja in spet imajo enako lepo pospravljeno, kot pred otroki. Sigurno se je zelo obrestoval napor, ki sta ga vložila v vzgojo in rihtanje otrok, pa kljub temu sta bila oba čisto fuč, brat je imel takrat silne glavobole, pa tudi stari starši so kdaj vskočili in so otroke počuvali čez vikend, da sta se brat in svakinja naspala in odpočila.
Ne moreš kar na pamet rečt vse se da, če se le hoče.[/quote]

Tudi sama sem dala to skozi – mož je s.p. že 19 let (ja začel je pri njegovih rosnih 20 letih), otroka sta sedaj stara 11 in 14 let. Ja in še enkrat ponavljam: če hočeš gre, če ne pač obupaš in končaš vso stvar.[/quote]

točno tako. jaz ti verjamem,če hočeš gre.
ali mislijo, da si rodila otroka starega 11 let, ?
Pri nas je bilo enako, s tem, da je moj m0ož delal celo v tujini in sem bila po 6 mesecev sama z dvemi o troki in s svojo službo. Vse se da, če si mlad in močen.
Ja pa še vrt imam, ne morete verjeti, ne ?

Te službe… so pogosto beg pred realnostjo, domom, ženo. Včasih se pojavi celo ljubica, pogosto pa gre samo za deloholike, ki veselja v drugih stvareh več ne najdejo.

Jaz sem delal od jutra do večera zato, da sem družini zagotovil boljše bivalne razmere, večji standard.
Nisem deloholik. To, da se pojavi ljubica, odtujitev, prevara pa je izključno posledica osebnih odločitev partnerjev. Prevelike potrebe in narcisistično usmerjena družba, to naredi veliko škode v odnosih, še posebej pri psihično nestabilnih ljudeh.

Moj partner tudi veliko dela in ne vem kako bom še zdržala. Sem zelo osamljena. Nic nimama vec. Sem sama z otroki.

Ženske, zamislite se, če je vredno…. Moj je bil hud deloholik, delo non stop, sem uvedla neke ukrepe, ki so pomagali zdržati zadnja leta (nedelje so bile naše in še par stvari…). Vseeno sva se močno odtujila, osebnostno se je spreminjal na slabše, emocionalno popolnoma odpovedal, zdravje pa… Kronično utrjujen in v bolečinah… Zakaj sem napisala, da je bil deloholik? No, prejšnji teden se je (med delom seveda) samo zgrudil in smo ga izgubili… (poguglajte karoshi sindrom) Sedaj sem sama s 4 otroki, starimi 2-8 let. Ni vredno, res ne, toliko delat 😭😭😭