Osica svoje žene ne bo zapustil zaradi tebe. To je to. Očitno mu ne ponudiš dovolj.

Brati sem šla vse še enkrat. Mnenja so različna.
Mene osebno pa zanima nekaj drugega.
Recimo, da ste moški v zakonski zvezi ali bilo kateri skupnosti, ki zame osebno pomeni tudi neko pripadnost, zaupanje, spoštovanje in seveda ljubezen. Razumem, da vas ženejo k varanju hormoni, saj na koncu koncev jih imamo tudi me ženske, da slučajno ne bi pozabili, da nismo brezhormonska, nečustvena in butasta bitaja, ker ženske to definitivno nismo.
Tudi nas glede na luno in hormone meče. Ker smo matere, žene in partnerke se znamo zadržat in ne varamo. Razen nekaterih, ki seveda to tudi počno.
Zanima me nekaj povsem drugega. Če se moški doma v zakonu do žene obnaša tako nefer, da ji ne pove, da jo vara in sedi na dveh stolih, kakšen je takšen moški pri ljubici, da ga sploh prenaša. Boljši, bolj pozoren, dober? Ali pa so ljubice take glupače, da prenašajo poročenega, ničvrednega, brezveznega tipa. Tukaj je moje vprašnje namenjeno moškim.
Kako se obnašate pri ljubici? Do žene niste ne ljubeči, jo ne spoštujete, živite tam zgolj po sili razmer, do ljubice pa ste popolen ljubimec, pozoren moški in oh in sploh enkraten. Kako to zmorete, ali pa ste isti do ljubice, kot do žene, torej so ljubice še večje putke kot žene, ker gledajo enega bednega poročenega bedaka.
Imam prav ali se motim?

Več kot 20 let zvest ženi. Nekega lepega dne se zgodi nekaj novega,lepega, zanimivega. Sledi omamem občutek in želja po tem novem, hkrati slaba vest do starega in istočasno želja tisto staro obdržat. To traja nekaj mesecev. Žena me pozna, ni slepa, vidi, ve skoraj vse, postavi ultimat. Odločitev ni težka. Na vagi sta zrel odnos z zrelo, razumevajočo in hkrati odločno osebo, na drugi strani z muho enodnevnico.Žena pozna misel, da največ ljubezni potrebujemo takrat ko si jo najmanj zaslužimo. Hvala bogu. Situacija v celoti je bila dobra za to, da sem se zavedal, da mi ŽENA pomeni še več kot sem si kdaj mislil in prav ta situacija je bila priložnost da sem spoznal še dodatne njene kvalitete, jaz sem ga sicer “usral” ampak živemu človeku se vse zgodi. Dobra šola, ki ima ogromno lekcij. Kdor zmore samo obsojanje, gleda zelo ozko.

Kako odkrito in lepo napisano. Bravo PP!
Ponovno sprašujem moške na forumu: Kako se obnašate do ljubice? Zakaj drugače kot do žene?
Pa nekaj za ženske. Težko je biti ljubica poročenemu moškemu, vem to prav dobro, čeprav nisem to nikoli bila, poslušam pa nesrečne zgodbe ljubic. Bolj se morajo trudit kot žene. Mi verjamete to ženske?

Dragi PP, pa povej ali bi v nasprotnem primeru ti ravno tako ravnal, kot tvoja žena ?

Napisala bi rada nekaj, kaj premišljujem na to temo in žal ne najdem odgovora.
“Če bi živeli v idealnem svetu in bi nas naš partner privlačil tako zelo močno, da nikoli ne bi niti v mislih pomislili na nekoga drugega, bi to bilo idealno.
Tako pa živimo v realnem svetu in žal se dogaja vse kaj drugega.
Znano je, da marsikatere živalske vrsete ostanejo zveste enemu partnerju celo življenje. Ljudje nismo živali, imamo svoja čustva, strasti, želje in potrebe.
Zakaj nas nekdo kljub partnerju privlači, omami, onesposobi v trezni presoji, je definitivno nemogoče pojasniti. Se zgodi. Zakaj mine ljubezen do partnerja, spoštovanje in tista neznana strast, pa tudi nihče ne ve. Varanje v kateri koli obliki je in ni pošteno. Kako je biti prevaran, zavržen, neljubljen, vedo samo osebe, ki so to doživele. Kako je celo živlenje ljubiti eno osebo (kar je redko), pa tudi povedo povedati samo tisti, ki to podoživljajo.
Povejte, moški in ženske, kaj je bolj pošteno in človeško?
Priznati slabots, da nas zavajajo hormoni, čustva in strasti? Hliniti popolnost in trpeti v zvezi z nekom, ki že davno več ni naš center vsega lepega in dobrega?
Kaj je na koncu najbolj modro? Se poročiti z osebo, ki ji definitivno dajemo vso ljubezen in zvestobo do konca svojih dni, dokler naju smrt ne loči? Ostati sam in skakati in cveta na cvet v nedogled? Kje so še moralne norme in zaobljube? Na papirju? V naših srcih?
Saj pravim, tale svet je za ponoret. Ni več vrednot, ne norm in pravil. Še hujši smo kot naši predniki v jamah, ki se niso zaobljubili nikomur. Živeli so zgolj za preživetje in vsak dan posebej. Mi pa si delamo utvare in idealiziramo tale svet.

Ne, hipotetično mislim da bi bil bolj prizadet in posledično odreagiral bolj čustveno, verjetno nezrelo. Mislim vsaj.

Neverjeten si.
Bravo!

Nekoč sem v nekem časopisu v pismih bralcev brala izpoved nekoga, ki je zapustil svojo družino z otroki in si ustvaril novo z ljubico, s katero je varal svojo ženo. Bil je že nad 50 let star, z ljubico dobil otroka, ki je nenehno jokal, noči so bile, namesto seksa polne joka dojenčka in on se je vsak večer odpeljal pred svoj nekdanji dom, parkiral in gledal v okna in jokal …. kaj vse je zapustil zaradi neke mlade frklje, namesto, da bi svoja zrela leta užival v miru in pestoval vnuke … takoj bi šel nazaj k ženi, če bi le z eno samo besedo to omenila, vendar ni …

Včasih so pa zgodbe ravno obratne, moški je na stara leta končno spoznal življenja polno žensko in preostanek življenja preživel kakovostno, mirno in polno, povsem nasprotno in nezamorjeno kot prvi del, z “sitno” in godrnjajočo žensko in med jokajočo mularijo.Kolikor ljudi, toliko različnih zgodb.

Uh, dolgo je bilo tole branje.
res, da sem ženska in povavadi so tiste, ki sprašujejo moške alergične ko odgovori ženska, pa vseeno.

ni stereotipov! Podpišem se recimo pod Kiaro in še koga, ampak lahko pa govorim iz tega kar doživljam sama. Metka, tudi jaz mislim, da ne moređ soditi, če ne doživiš, tudi na eni od drugih tem si me obsojala, ker sva šla z mojim k terapevtu. Ampak m oj svet je samo moj, v njem pa tisti, ki jim dovolim. Lahko bi jokala tukaj in spraševala moške kot osica da mi zaboga povedo zakaj MOJ moški vara. Pa tega nisem storilsa. Oglašam se šele zdaj, ko se je vozel začel odpletati.
In iz najinega primera odgovarjam tebi osice, kot si dala kot možnost;
STRAH – da ste kot moški – glava družine – odpovedali
To je bilo pri mojem. In lahko sem se zaletavala v zid, hotela umreti, se postavljala na glavo….nisem dobila odgovora na najbolj boleče vprašanje – ZAKAJ?? Terapevt je razjasnil obzorje;
Sama sem močna, emancipirana ženska, z načeli, podobnimi kot Metka, sama sem bila sposobna preživljat (določeno obdobje, govorim o nekaj letih), v službi napredujem počasi s trdim delom. Po mami sm podedovala, da če si sama režem kruh, me ne bo nihče zaj…al. Za mojega, ki me ima rad, pa je to sploh v času, ko je bil nekaj mesecev brez službe strašno ogrožujoče. Počutil se je manjvredno in je rabil potrditev. Mene ne bi izgubil, ker je seveda tudi vse servisirano, pa tudi zaradi sexa. In tu se z Devičnikom ne morem strinjati, kajti v erčkrat se zgodi, da jaz bi, ko on ne bi. Ni šlo torej za pomanjkanje ljubezni ali sexa. Če bi bilo to, potem je res najbolje da greva narazen. Otroke zanalašč puščam ob strani, kajti modva morava imeti intimen odnos, kot ženska in moški in ne kot gospodinja in gost ali mama in nedorasel moški ali kaj podobnega.

Stvari so se zapletle v krog, ker sem takoj začutila, da me vara, on je logično tajil, jaz pa ker beseda ni veljala, se prepričala. Še takrat je tajil, iskal finte, fintice…do nekega trenutka. Niti sama ne vem kdaj je to bilo. Zase vem, da nekako takrat, ko sem bila trdno prepričana, da tega ne zmorem več, resnično, ko sem se izčrpala, ko sem se končno zlomila, pokazala, kako sem čustveno zelo krhka, kako mi ljubezen veliko pomeni, ko sem mu povedala in pokazala, da ga ljubim kot moškega, kot človeka, kako trpim, in da KLJUB tej ljubezni MORAM vklopiti razum in končati z njim. Takrat je sam predlagal terapevta.

To ni zdaj happx end, bolj zgodba, da je treba odnos graditi, da je morda le nekaj na čem se ostrimo, spoznavamo in postajamo, mogoče ne boljši, z širšim pogledom pa vsekakor.

Opisala sem osebno izkušnjo, ker ne4 morem tega stlačiti v posploševanje. Zgodba z mojim je takšna, ds kom drugim bi bila lahko drugačna.

Lahko me Mojca in ostale ki razmišljate, v stilu takoj pakiram kufre, obsojate še naprej. Do te katastrofe sem bila tudi jaz zelo glasna z enakimi besedami. Zato to zelo razumem. In ne trdim jaz ali ti ali kdorkoli je zato boljši, slabši. mISLIM, DA VSAK DELUJE V SKLADU S SVOJIMI NAČELI IN PREPRIČANJI V DANEM TRENUTKU.

p.s.
Edina stvar, ki jo bobsojam je apatija. Kdor pa se trudi in dela na sebi, na vezi na odnosih, ne samo s partnerjem, je zame spoštovanja vreden.

Opravičujem se za napake. Zatipkala;)))

Bila tam, čestitam! Za odmotavanje zavozlanih odnosov res rabimo noro dozo poguma, in tega imaš dovolj. Lepo je, ko prisluhneš življenju in kreneš po najbolj pravi poti…..ki te vodi skozi nadaljnje preizkušnje do vse globljih spoznanj. Veliko lepega ti želim!

Ti osebno poznaš kako tako zgodbo?

A65,
ja, to je MOJA zgodba. Žal. Ampak če pošteno pomislim kdo in kaj sem po vsem tem – na srečo.

tutjs, hvala, čeprav je strah še kako prisoten, ampak ima pot in cilj, kar pa sem nekoč že izgubila.

Bila tam, moje vprašanje je bilo postavljeno avtorju:

Avtor: Men
Datum: 26-10-06 16:15

Včasih so pa zgodbe ravno obratne, moški je na stara leta končno spoznal življenja polno žensko in preostanek življenja preživel kakovostno, mirno in polno, povsem nasprotno in nezamorjeno kot prvi del, z “sitno” in godrnjajočo žensko in med jokajočo mularijo.Kolikor ljudi, toliko različnih zgodb.

Tebi “bila tam” vse čestitke in ker si tako pogumna boš dosegla kar si v srcu želiš, še posebno pa zato, ker med vama še gori ljubezen, zato se tudi oba trudita, če tega ne bi bilo, verjemi da bi bilo vse zaman.

Jaz jo poznam, to je zgodba mojega moža.

A ja, sem pozabila povedati še to, da se je s svojo prvo ženo razšel par let preden je mene spoznal, tako da…ni varal:)

Dve zgodbi. Sodelavka je bila res sitna oseba(po moji oceni),njen mož pa ji je na prvi pogled ustregel v skoraj vsaki želji, če ne je bil rompompom, dokler se ni nekega dne njemu “utrgalo” (njene besede) in jo je popihal. Zadnja leta ga vsako leto videvam na nudistični plaži, zase pravi za je miren in zadovoljen, v družbi nove gospe.

Drugo zgodbo pa mi je pripovedoval brat, njegov službeni poslovni partner iz tujine je v hecu rad dobrovoljno povedal, da svoji novi mlajši izvoljenki komaj sledi, ker nima več toliko energije, pa se to ni nanašalo na seks ampak na nove in prijetne stvari, ki jih je doživljal.