psiholog, psihoterapevt
Pozdravljena,
Najprej se opravičujem za pozen odgovor. Škoda, da nisi napisala od kje prihajaš saj bi lažje iskali primernega psihologa zate. V Mariboru bi priporočala obisk Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. Za samopoškodbeno vedenje gospoda Heliodorja Cvetka. Muslim, da na svetovalnem centru ne potrebuješ napotnice.
Z ustreznim strokovnjakom boš lahko spregovorila o nesoglasjih v družini. Praviš sicer, da želiš iskanje pomoči prikriti pred starši. Misliš, da ti ne bi stali ob strani v tvoji stiski?
Vsekakor upam, da si v tem času poiskala kakšno pomoč. V kolikor je nisi pa jo daj čimprej.
Oglasi se še. Vse dobro,
Lp
Bernarda
Pozdrav Ninette,
Brala sem tvoj post in se me je dotaknil, poznam to. Tudi moja mama se neprestano nasilno dere, utaplja se v svojih problemih, poleg tega pa nikoli noče priznati, da se je kaj zmotila ali da ima resen problem, ki zadeva vse nas. Osebno sem veliko depresivna, imam tesnobne napade, sekiram se zaradi nje tudi ko je ni zraven. Sekiram se zaradi vsega. Še ko se zjutraj oblečem, imam njen glas v glavi, da to pa to in to oblačilo ne paše zraven. Totalno je manipulativna in po branju o teh zadevah, si upam trditi, da ima NPD – narcisoidno osebnostno motnjo. Ni sposobna empatije.
Zdaj sem na točki, ko se bom sprijaznila s tem, da preprosto nimam mame. Namesto tega je tukaj nekdo, ki me neprestano pika, se dere na mene, me hoče manipulirati. Ampak temu bom zdaj naredila konec. Malo mi že uspeva, vsaj spregledla sem, je pa še nekaj dela.
Zanima me, kako si rešila svojo situacijo, si našla kakšnega primernega psihologa, psihiatra, psihoterapevta? Bi želela deliti to z mano?
Tudi sama živim v Ljubljani in si trenutno iščem strokovno pomoč. Do sedaj imam sicer 6 mesecev psihoterapije za seboj (če te zanima kaj o tem, z veseljem delim info), kar mi je pomagalo spregledati, zdaj pa si želim jemati še tablete. KAk teden v izi jemljem Lexaurin in so si mi nekatera potlačena čustva sprostila in sem jih dejansko lahko malo predelala (koliko pač to gre v parih dnevih), in tudi doma sem v tem času kar povedala, kar si mislim – to prej zaradi strahu in zamrznitve nikoli nisem mogla. Vem, da Lexaurina ne smem jemati kar tako (dobila pa sem ga od mame, ki ima uradno anksiozno depresijo, tako da definitivno igra še tudi vlogo žrtve v naši familji), ampak želim nadzorovano pomoč.
Napisala si, da ti je neprijetno pripeljati fanta domov. Kako je zdaj s tem? Jaz sem svojega pripeljala domov šele potem, ko sva bila pol leta skupaj in je že vedel, da ona ni vredu. Sicer pa če ti ni do tega, nimaš nobene obveze, da ga morajo spoznati. Naredi to, ko se boš šele res počutila ok s tem korakom. Ko j*** ostale, naredi kot ti misliš, da si želiš, vse drugo je delovanje proti samemu s sabo. In tudi fant te ne bo sodil po tvoji mami, verjamem, da sta si z mamo popolnoma drugačni osebi in ne, ne boš se spremenila v njo. Upam, da ti ne solim zdaj nekaj pameti in nekaj bluzim 🙂
We were given lemons, but stay strong and stay focused.
DreamDream.
Pozdravljeni!
Tudi jaz imam določene težave, vendar nisem prepričana, če je pogovor s psihologom potreben ali si lahko sama kako pomagam. Sem 23 letna študentka iz Radelj ob Dravi. Skozi šolanje sem opazila pri sebi mnogo telesnih odzivov, ki jih po vsej verjetnosti pripisujemo stresu in tesnobi. Že pred leti me je začelo ‘dušiti’, v smislu, da sem imela občutek nepopolnega vdiha, kot da ne bi mogla dovolj zajeti zraka. Večkrat sem bila zaradi te težave pri zdravniku, kjer so mi običajno naredili EKG in mi povedali, da je z mano vse v redu. Zaradi te težave sem prenehala kaditi. Potem sem se zalotila, da večkrat, ko me tako duši in ne morem dovolj vdihniti, poskušam na silo zehati. Verjamem, da se sliši neumno in še sama ne vem, zakaj sem začela to početi. Letošnje leto sem imela na primer občutek tujka v grlu. Zdelo se mi je, da vedno ko pogoltnem slino, čutim nek cmok v grlu. Dogaja se mi tudi, da me kar na enkrat postane strah in se mi zdi, da mi srce bije prepočasi, prehitro ali takrat, ko me na primer kaj zaboli v prsnem košu in takoj pomislim, da bi to lahko bil infarkt in podobno. Večkrat se preveč poglabljam v stvari, ki sem jih komu rekla in premišljujem, kaj sem rekla oz. naredila narobe. Postala sem dokaj boječa oseba. Večkrat se zalotim, da me je strah, da se bo kaj zgodilo meni ali mojim bližnjim. Pred leti smo imeli prometno nesrečo in sedaj me je strah (hitre) vožnje. Poleti se na primer veselim morja, vendar potem pomislim, kaj če se na poti do tja ubijemo na cesti. Vedenje, da je blizu bolnišnica, mi daje občutek varnosti.
Poslušala sem že sama najti rešitev za svoje težave. Pred leti sem obiskovala bioresonanco in imela sem občutek, da mi je malo pomagala. Prebrala sem tudi knjigo Avtogeni trening in ga nekaj časa izvajala. Zadnje čase sem v trenutkih tesnobe uporabila tapkanje oziroma EFT, da sem se umirila. Že skoraj dve leti se okoli petkrat na teden ukvarjam s telesnimi aktivnostmi. Imam občutek, da poskušam narediti nekaj za svoje dobro počutje, pa si iz vsega naredim breme… Želim pregnati te misli in si pomagati, vendar bi rada to storila brez kakšnih tablet (v kolikor je to mogoče).
Imela sem srečno otroštvo, nikoli mi ni ničesar primanjkovalo. Že pet let imam resnega fanta. Rada se družim s prijatelji. Pravzaprav imam vse, kar bi si lahko zaželela, ampak si vedno znova sama ustvarjam neke probleme. Mi lahko prosim svetujete, kaj naj storim?
Pozdravljeni,
oglašam se, ker vidim, da je do sedaj bilo kar nekaj povpraševanja, ko ste bili v stiski, pa niste vedeli, kam se obrniti. Sama sem študentka Psihologije in se med drugim zavzemam tudi za razbijanje mitov in stigme, ki se drži stiske, duševnih motenj ter je danes, žal, še vedno močno prisotna v javnosti.
Ko je situacija na videz brezizhodna, ni potrebno, da z njo ostajate sami, saj pomoč obstaja, včasih le en klic stran.
V pomoč prilagam seznam institucij:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/KamInKakoPoPomoc_2016_web_F_-_tisk.pdf
V skrajni sili, ko potrebujete čustveno razbremenitev, je na voljo več telefonov v stiski, med njimi tudi brezplačni Zaupni telefon Samarijan na številki 116 123, 24 ur na dan.
V Mariboru deluje tudi “Svetovalnica: Pogovori se s študentom psihologije”, kamor se lahko obrnete po pomoč in pogovor, kjer vam bodo kot svetovalca dodelili enega od študentov Psihologije, ki deluje v Svetovalnici.
Kar se tiče psihoterapije, se v Mariboru lahko obrnete na primer na Center za psihoterapijo na Čufarjevi, sicer pa v Mariboru deluje kar nekaj samostojnih kliničnih psihologov s koncesijo.
Upam, da zapis komu pride prav.
Vse dobro želim,
Jasna Lamut, dipl. psih (UN)
Obracam se na vas ker enostavno nevem ali sm se normalna ali ne.Namrec problem;Partnerja sem spoznala preko neta prva laz je bila se nakako premostljiva.Nato so se lazi nadaljevale z njegove strani seveda glede drugih zensk in strani ki ti iscejo partnerja.Vedno znova je lagal in vedno znova sm ga soocala z lazmi.Nakar se nama je zgodilo da sem zanosila sem pa mamica ze dveh otrok to pa bo njegov prvi otrok.Obljubil je da bo prenehal z lazmi ampak dva mesca nazaj namrec sem zdaj v 7 mesecu spet ista zgodba na telefonu zaskedim sporocila z drugimi zenskami.In seveda spet opravicila in da ne bo vec.Zdaj pa ko ga preverim na portalih kot je fb in opazim da gleda zenske ki so baje punce od prijateljev in mu to seveda napisem mi zacne da sm bolnik da sem ljubosumna bolana.Dejte mi povedat ali to drzi in kako naj mu zaupam po vsem tem???
Pozdravljeni,
Žal vas ne morem potolažiti, da se bo vaš partner spremenil. Najpogosteje je namreč tako, da se ljudje ne spremeni(jo)mo- razen, ko se sami odločimo za spremembe in potem tudi delamo na tem. Ne vem kaj pomeni, da ste zanosili, ali zdaj živite skupaj z njim oziroma kakšni so vaši načrti za naprej? Potrebovali boste veliko energije in stabilnosti v skrbi za tri otroke zato je tudi prav, da si poiščete pomoč v vseh smislih. Ali vam bo v pomoč tudi partner vam težko rečem, saj ga ne poznam. Mogoče pa lahko sami poveste kaj več,
lep pozdrav,
Bernarda