psihično nasilje
Lepo pozdravljena Roxanna!
Najprej se ti opravičujem, ker si morala zaradi dopustov nekaj časa čakati na odgovor.
Žal mi je, da doživljaš psihično in fizično nadlegovanje in prav je, da si se odločila nekaj ukreniti glede tega. Praviš, da že tudi opažaš določene čustvene težave, za katere misliš, da so posledica maminega obremenilnega vpliva. Najstniško obdobje je že tako težavno samo po sebi in v tem obdobju ima večino mladostnikov že tako polno problemov sam s sabo. Če se pa počutiš še psihočno in fizično nadlegovan s strani svoje mame, pa verjamem, da je to zelo boleče…
Prvi korak pri reševanju te situacije bi bil, da bi se poskušala s svojo mamo iskreno pogovoriti, ji sporočiti, da si želiš izboljšati vajin odnos, ji spregovoriti o tem, kako se počutiš, ko te na takšen način obravnava ter ji dati vedeti, da nočeš živeti tako in boš poiskala pomoč, če ne boste uspeli sami v družini izboljšati vaših medsebojih odnosov. Pomembno je, da uporabiš takšne besede, ob katerih se ne bo počutila užaljeno in obtoževano, ampak da bo bolj začutila tvojo stisko in tvojo iskreno željo, da (znova) vzpostavita medsebojno zaupanje. Kajti v nasprotnem primeru boš naletela le na odpor in nerazumevanje.
Če se na ta način ne bo možno pogovoriti, lahko poskušata najti skupni jezik s pomočjo družinskega svetovalca. Navajam nekaj naslovov, na katere se lahko obrnete za družinsko svetovanje oz terapijo:
– http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=38&pID=140&rID=1127,
– http://franciskani.rkc.si/fdi/terapija.htm,
– http://www.scoms-lj.si/si/dejavnosti/ambulantna-dejavnost.html
– http://www.aleksandra-zavod.si/terapije.html,
– http://zavod-tamala.si/wp/svetovanje-ter-zakonska-in-druzinska-terapija/,
– http://www.csd-ljmostepolje.si/svetovalnica/namen-programa.aspx.
Glede prijave oz. kazenske ovadbe pa imam premalo informacij o vsem dogajanju, da bi lahko rekla, ali jo lahko podaš ali ne. Če mama izvršuje kazniva dejanja, jo lahko prijaviš. Seznam kaznivih dejanj je v Kazenskem zakoniku: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20082296. Glede ogrožanja varnosti pravi 135.člen: “(1) Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se začne na predlog.” Za pomoč in posvet zaradi doživljanja nasilja se lahko obrneš na Zavod Emma, ki je specializiran za pomoč dekletom žrtvam nasilja: http://www.zavod-emma.si/. Drugače pa je za zaščito mladoletnih oseb uradno pristojen CSD. Zato lahko pomoč iščeš pri njih. Če boš imela občutek, da potrebuješ zagovornika, pa lahko preko instituta Varuha človekovih pravic zaprosiš, da ti dodelijo zagovornika otrokovih pravic, o čemer si lahko več prebereš tukaj: http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=70.
Sedaj sem te oborožila z množico informacij, katere malo preštudiraj in razmisli, kaj bi ti bilo lahko v pomoč. Potem pa to prenesi še na ostale člane družine. In upam, da bo tvoja resnost v nameri, da izboljšate odnose, “premaknila” tudi njih, da bodo sprejeli pobude za spremembo. Če pa jih ne bodo, si sama poišči pomoč, da se zagotoviš varnost in mir. Veliko sreče pri tem!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Živjo!
Stara sem 19 let. še vedno živim pri starših doma. Doma je čedalje hujše.. Oče je alkoholik in izvaja hudo psihično nasilje nad menoj bratom in najino mami. Z očetom se že 2 meseca grdo gledava in niti ne govoriva. To pa zato ker sem se mu uprla in se mu ne pustim več manipulirat. Ne morem več gledati kako se znaša nad mami. Brat vedno doživi hud napad panike, da ga komaj umirim. Najhuje je zvečer, ko pride domov pijan in samo majhna stvarca, pa mu dobesedno odtrga. Vsa leta svojega življenja že gledam in poslušam kako se moja starša prepirata. Velikokrat sem se vprašala zakaj se mami ni ločila. Sploh ne vem zakaj si postavljam tako vprašanje, odgovor mam že u glavi. Mami ne bo popustila in odšla od hiše za katero je 20 let dobesedno lakala in se usem odrekala. Dobila jo je za darilo od svojega očeta in to ne bo pustila da bi ji ati vzel. Ati vedno govori kako je delu pa da je njegova tud. Res je delu, neki je pomagu pri gradnji. Ampak tud pomagat nebi mogel če MAMI NEBI USEGA FINANCIRALA. Ampak to itk ni pomembno. Ker sta poročena že prekletih 15 let se vse premoženje deli na pol. Nikoli si nisem mislila da bom tako sovražila očeta. Nikoli ga ni bilo doma nikoli ni skrbel za naju z bratom. Tudi nikamor nismo šli. Zmeraj smo doma. Na nobeno morje na noben izlet. In to je kak oče in mož. Ne nii. Zdaj pa je situacija taka da sem se razpizdila in sem mu končno povedla use kar mi je ležalo na duši. Nisem več prenesla da tako psihično zlorablja mami in včasih tudi fizično. Zdaj je začel še nad menoj, zmerja me z raznimi kletvicami in če mu nebi zbežala ven iz hiše bi me še premlatu. Govori mi da naj grem stran da se ne smem več domov vračat. Ampak mi mami tega ne pusti in noče da grem ker se boji da ji bo pol res kaj naredil in bratu. Ampak tega res ne zdržim več. Mogla bi se začet učit pa sploh nimam energije za ničesar, sam čakam kdaj bo prišeu domov in se začel izživljat nad nami. Velikokrat sem že držala telefon u roki da bi poklicala policijo, ampak nikoli nisem zbrala toliko poguma. Zakaj pa to mami ne naredi? Študirala sem da bi šla na socialno pa povedala kaj se dogaja, ampak me je strah. Res ne vem kaj naj naredim. Polnoletna sem že tako da mi ni treba bit doma, ampak kam pa naj grem?? Na cesto kot en berač. Še vedno hodim u šolo in nimam denarja za stanovanje. Mami je pa itk brezposelna tk da nič ne more še ločit se ne more ker niti nima denarja, niti se ne sme, ker jo mora kaoo ati preživljat. Pa ja da ful jo preživlja ja. Celo plačo porabi za pijačo že vsa ta leta pa za tiste svoje prijatelje in svoj luksus.
Živjo Beka19!
Kar lahko sami ali z mami storite, je da greste na Policijo in očeta prijavite zaradi nasilništva. Tej prijavi se uradno reče kazenska ovadba. Več o prijavi nasilja si preberite tukaj: http://www.drustvo-sos.si/index.php?page_id=53. Ob prijavi na Policiji zaprosite, če lahko izrečejo ukrep prepovedi približevanja, ki naj se izvede na ta način, da se očeta umakne iz hiše. Več o tem ukrepu si lahko preberete v 19.členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini: http://www.uradni-list.si/1/content?id=84974. Če se na Policiji ne bodo odločili za prepoved približevanja, vam še ostane, da se umaknete (sami ali z mami) v katero od zatočišč: http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php. Morda pa vam bi bilo lažje izpeljati te postopke, če bi imeli ob sebi koga, ki bi vam držal podporo. Za to se lahko obrnete na: Zavod Emma, Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Žensko svetovalnico, SOS telefon ali Društvo za nenasilno komunikacijo. Kontakte najdete na zgornji povezavi. Zavod Emma je specializiran za pomoč mlajšim ženskam. Vsi imajo tudi spletne strani, kjer si lahko preberete več o njihovih načinih pomoči, da se boste lažje odločili, katera bi vam bolj ustrezala.
Sedaj pa še k vašim konkretnim vprašanjem…
»Velikokrat sem že držala telefon u roki da bi poklicala policijo, ampak nikoli nisem zbrala toliko poguma. Zakaj pa to mami ne naredi?«
Mislim, da iz istega razloga kot vi. Žal tudi ona v sebi ne najde moči, da bi zaščitila tako svoja otroka kot sebe.
»…kam pa naj grem??«
Kot sem že omenila, lahko vedno pokličete v zatočišče (varno hišo) in v materinski dom tudi sprejmemo žensko brez otrok, če je prostor in če se zdi to primerna rešitev za njo.
»Mami je pa itk brezposelna tk da nič ne more še ločit se ne more ker niti nima denarja, niti se ne sme, ker jo mora kaoo ati preživljat.«
Mami se lahko loči, če se hoče. Tudi ona se lahko umakne v varno hišo ali materinski dom. Upam sicer, da vam uspe doseči, da bi se oče umaknil iz stanovanja. Verjamem, da je pa mami težko zapustiti hišo, za katero je garala. A če jo zapusti, ne pomeni, da jo je tudi izgubila. Lastništvo ji ostane, če je notri ali zunaj. Mislim, da trenutno zanjo in za vaju z bratom ni večjega bogastva, kot je varnost in mir. Poleg tega pa, če jo je oče do sedaj preživljal in je (ne po svoji krivdi) brezposelna, jo je dolžan preživljati tudi še po razvezi. Glejte 8.pogl. oz. 81.člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzdr_upb.pdf.
Kar poiščite v sebi tisti pogum, ki vam je dal tudi moč, da ste očetu povedali, da to kar počne ni prav, saj uničuje svojo družino in kontaktirajte katero od ustanov za pomoč, lahko pa greste tudi direktno na policijo, a jaz bi bila na vašem mestu raje previdna in se obrnila na kakšno teh ustanov, kjer se najprej naredi varnostni načrt, kako se boste zaščitili, ko boste ukrepali. Natrosila sem vam polno informacij, ne ustrašite se jih. Če imate še kakršnokoli vprašanje, kar povejte.
Srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Tole je moja izkušnja na sosednjem forumu, kjer so pisali o težavnosti odvajajnja od antidepresivov…..zakaj sem objavla….zato da ti pokažem kaj oz. kje boš čez 10 let če se zdaj ne boš postavila zase….tvoja zgodba je kot da berem in gledam sebe pri 25. Vrjela sem da ga bom spremenila…mu verjela da ni mislo resno, da je samo moral ven spravit….da pač ne pozna drugega načina kot vpitje, razbijanje,žaljenje….verjela sem….trapa….samo huje je bilo….vedno huje….na koncu mi je nadziral smse, epošto, kaj gledam na internetu, poslušal kaj se pogovarjam po telefonu in s kom, kake kavice in druženja s kolegicami, to sem lahko takoj pozabila, vedno znova si je izmišljeval zgodbice, iskal še take majhne nepomenbne malenkosti da mi je kao dokazoval da ga sma silim v to, itd. itd. Zlomil me je….na koncu je prišlo tako daleč da mi je tik preden sem šla z nožem na vratu grozil, da modric, klofut, potiskasnj, rezanja oblačil, do tega da mi cele noči ni pustil spat sploh ne omenjam. Ko sem šla ni nehal zato sem po grožnji da me bo povozil in hčerki zraven, šla na policijo ter povedala ter prosla da se nej najprej pogovorijo z njim… malce je pomagalo…..pa zadnje čase spet pozablja…oz je ubral drugo taktiko…grozi s samomorom….
Če se maš rada nasilneži se nikoli ne spremenijo….NIKOLI….če imaš kam, če imaš koga da ti stoji ob strani, izkoristi….moj nasvet pojdi stran dokler še ni huje, dokler je tudi tvoje zdravje v redu….slejkoprej ne bo….na koncu pa boš itak ti najslabša itd….
Vso srečo ti želim kakorkoli se boš odločila!
Pa vsem ostalim ki ste v podobnih situacijah tudi!
O tem nasilju je veliko napisanega in v glavnem se pitožujejo ženske na svojimi naslinimi partnerji, ki jih psihično in tudi fizično maltretirajo.
Sam imam problem, da me moja partnerica maltretira psihično. Zagotovo bi me tudi fizično, če pač ne bil bil sam moški in ona ženska in jo to zanjo prenevarno.
Sam sem zelo zaposlen in delam veliko. Partnerice ne varam in nasploh s druživa skupaj s prijatelji. Toda ona je zelo ljubosumna in včasih zgubi kontrolo nad sabo in se spravi name, ko pridem utrujen iz dela. Pošteno ji povem, da je vse brez veze in da naj mi da mir. Grem v drugo sobo, ona pa za mano in vključi svoj zvočnik na ves glas. Ko imam vsega zadosti, ji povem, da tega ne potrebujem in če mi bo še naprej težila brez veze, da jo bom vrgel iz hiše in se naj potem dere pred hišo. Ponavadi se zaklenem v sobo, da ne more notri in čez kakšno uro se umiri. Predlagal sem ji, da obišče psihologa in se pogovori o tem, ker tega ne bom večno prenašal. Potem je šele hudo: a misliš, da sem zmešana. A na ta način bi me rad spravil iz hiše.
Včasih se zbudi ponoči in me zbudi in začne težit. Ko sem imel dovolj, sem ji rekel, da bom natočil mrzlo vodo v banjo in jo vrgel notri tako kot pomaga razvajenemu otroku in potem je dala mir. Udaril jo nisem nikoli toda če bo to še naprej delala ne morem garantirati 100%, da se bom res lahko kontroliral.
Je tudi finančno odvisna od mene (mojega posla) in ima vpogled v moje posle in ji nič neskrivam tako, da me njeno obnašanje še bolj moti.
Tudi zredila sje za ca 20kg, sam pa se ukvarjam s športom tako, da se nisem nič kaj dosti zredil in izgleda, da jo to še dodatno jezi. Seveda tudi manj pojem kot ona.
Kaj mi svetujete?
Spoštovani!
Me veseli, da ste se oglasili in z vašim prispevkom osvetlili doživljanje žrtve psihičnega nasilja z moškega vidika.
Svetujem vam, da se lotite reševanja vašega problema po naslednjih korakih:
1. Partnerki predlagajte, da se skupaj vključita v partnersko svetovanje, zato da to ne bo (kot ob napotitvi k psihologu) doživljala kot mnenje, da ima psihične težave in da ne bo v strahu, da jo želite strpati v psihiatrično bolnišnico, ampak da vam gre za izboljšanje vajinega odnosa. Na ta način je več možnosti, da ne boste naleteli na odpor. Storite pa to enkrat, ko bosta v normalnih odnosih, umirjena, ne v kakšnem afektu. Partnerka ima v sebi očitno močan strah, da vas bo izgubila, omenjate namreč izpade ljubosumja. Poleg tega oz. vzročno povezano s tem pa domnevam, da ima tudi slabo samopodobo. Zato tudi slabo skrbi zase. Morda ji lahko kaj pomagate na teh področjih: ji daste potrditev, da je še vedno privlačna, se potrudite zanjo in ji na druge različne načine kažete, da vam je mar zanjo, da vam je pomembna, da jo spoštujete. Lahko ji predlagate skupno ukvarjanje s športom, ki pa naj ga zaradi boljše motivacije izbere ona… Se opravičujem, če sem se skušala preveč vživeti vanjo, v primerjavi s primeri, ko gre za moške nasilneže. Verjetno je logično, da se kot ženska lažje vživim v žensko. Če boste potrebovali kontakte za partnersko svetovanje, mi sporočite.
2. Če boste ob vseh pobudah, predlogih in povabilih, katere ji boste namenili v smislu, kot opisujem zgoraj, naleteli na gluha ušesa, predlagam, da njo vprašate, če ima ona kakšno idejo, kako rešiti vajino zvezo. Povprašajte jo, kako pa ona vidi vajino zvezo. Nato skozi pogovor skušajta najti pot k rešitvi. Pomembno pa je, da ne zapadeta v obtoževanje, kar se v komunikaciji, predvsem, ko gre za reševanje konfliktov, hitro zgodi, ne pripelje pa nikamor. Še poslabša zadevo. Če bo ona zašla v obtoževanje, poskušajte vsaj vi ostati pri govorjenju o SVOJIH občutkih, mislih, željah. To bo morda tudi njo razorožilo, saj ne bo več tako hitro našla tarče za napad. Tudi tu naj poudarim, da se pogovora lotevajte, ko ne bosta ravno v afektu jeze, drugače dvomim, da bodo kakšni sadovi. (Lahko tudi zamenjate vrstni red 1. In 2.točke.)
3. Če se kljub pogovoru, kot ga opisujem zgoraj in kljub pobudi za partnersko svetovanje, situacija ne bo izboljšala, se lahko za nasvet obrnete še v Društvo za nenasilno komunikacijo.
4. Po tem pa, če ne bo nič pomagalo, ne vidim drugega izhoda, kot da ji daste ultimat: ali nekaj ukrene/ta ali pa se razideta, kajti na ta način vi ne mislite več vztrajati v zvezi, saj je za vas že povsem nevzdržno.
Želela pa bi vam sporočiti še to, da je dajanje otroka v mrzlo vodo, po mojem mnenju huda oblika nasilja. Morda naslednjič otrok res ne bo imel »izpada«, saj se bo vklopil pogojni refleks, da bo preprečil posledico, a šok, ki ga bo ob omenjeni sankciji utrpel, bi lahko poškodoval pomembne povezave v njegovih možganih. Priporočam knjigo: »Znanost o vzgoji«.
Upam, da vama s partnerko uspe…
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Zdravo!
[code]
Stara sem 16 let in živim pri starših. Mama me psihično in fizično nadleguje. Včeraj me je odrivala in mi grozila da me bo pretepla. Sama sem jo prijela za roke da sem se branila. Psihično upliva name tudi glede samozavesti, učenja, primanjkuje mi energije, zaskrbljenost, napadi joka, nemotiviranost, izguba zaupanja, težave s spominom, strah za življenje,..
Ob stani mi stoji fant in prijatelji. Zanima me, kaj lahko naredim, ali jo lahko prijavim, ker do 18 leta nočem živeti tako.
[/code]
Oprosti! Občutek imam, da preživljaš hudo fazo pubertete. Mama je pa premalo seznanjena z vsem, kar se v tebi sedaj dogaja. Nesporno je tudi in občutek imam, da jo menda precej moti tvoj fant.
V teh letih ste kot kaktusi. Potrebujete nego , rabite ljubezen, vsekakor zaščito, ne dovolite pa, da bi vas objeli. Pravite, da je puberteta takrat, ko se začnejo starši čudno obnašati:D
Če te je odrinila te ni poškodovala. Poglej vase kak nastop si imela do nje.
Če ti je grozila, da te bo pretepla, ti je samo v svoji nemoči hotela narediti malo strahu in pridobiti spoštovanje. Nič nisi opisala zakaj prihaja do takih nesporazumov . Kaj ne vzrok.
Tudi sama sem mama 15 letne hčerke in verjemi mi, da s celim bitjem skrbim za tega otroka in mi sigurno ni vseeno kaj počne, kje hodi, kakšnega fanta ima itd..
Sem zanesljivo najmočnejši člen sedaj v njenih letih in tudi sama zahtevam od nje pristojno vedenje in spoštovanje. Ker vem kaj pomeni puberteta se o tem zelo dosti pogovarjava in ti pomežiknem tudi jaz sama sem včasih z njo preobremenjena.
Tudi sama bi ti zdaj lahko napisala, da me včasih naredi živčno, razdraženo, da ne morem zaspati itd…. toda tudi ona se tako počuti.
Če je tako se usedeva za mizo in se pogovoriva. Zelo bi me recimo bolelo, če bi me ona tako kot ti sedaj obravnavala kot zločinko na nekem forumu in trdila, da jo je strah za življenje, samo zato, ker sem jo morebiti po nesreči odrinila in ji v nemoči rekla, da jo bom pretepla (nikoli nisem in ne bom pretepala mojih otrok).
Zavedaj se, da te imamenda neizmerno rada in želi zate samo najboljše. Da pa to mogoče ne želiš videti in ignoriraš njene nasvete pa se morata pogovoriti…
In daj se objet…Njej in ne samo fantu..
Vse lepo!
Lp. Stara sem 30 let, porocena 10 let in imam sina starega 9 let… Moz ze dlje casa upravlja psihicno nasilje nad mano, tudi v prici sina… Od besed, ki jih ne morem napisati ker prevec bolijo, do zanicevanja v prici sina….Vprasala bi kaj naj naredim, kam naj grem po pomoc, sem nezaposlena, odvisna od njega….
lep pozdrav. Poročena sem ze 10 let imam enega otroka starega 9 let, moz ze dlje casa nad mano upravlja psihično nasilje, tudi vpriči otroka.. zadnje case opažam da me sin vec ne upošteva, veckrat ko ga okregam ali pa mu kaj naročim mi rece bolje bi bilo če bi bil ata tu… pred dvema dnevoma je bilo najhuje, mož je v priči mene sinu govoril da sem prasica, kurba, da me bo ubiv, da sem ga zatajila, da ga nimam rada… nevem vec kaj naj naredim. vem da me nebi udaril ampak pri men tako ne gre več, v zadnjem mesecu in pol sem shujsala za 15 kg, kar za mene ni znacilno… vem da sem deloma za vse tudi jas kriva, vendar z njemu se ne da pomenit, na policijo se ne upam it prijatlov ali kaksne druge pomoči pa nimam, sem brez sluzbe, brez denarja, za tiste prijatelje ki pa imam mi pa govorijo da se nesplača it… pozdravlja vas
Pokliči SOS telefon, anonimna in brezplačna številka 080 11 55 in še link http://www.drustvo-sos.si/
Iz katerega konca Slovenije pa si – morda ti še lahko pomagam s kakšnim nasvetom.
Psihičnemu nasilju sledi fizično, ampak se bojim da se to pri tebi že dogaja!?
Spoštovana gospa po nadimkom “psiha “!
Pravite, da preživljate psihično nasilje s strani moža in da se to dogaja tudi vpričo sina. Dobro je, da ste prišli do spoznanja, da je potrebno nekaj ukreniti in da niste primorani tega prenašati, pa čeprav ste materialno odvisni od moža. Poleg tega pa je pravilno tudi vaše zavedanje, da nikakor ni dobro za odraščajočega sina, ko gleda, kako njegov oče povzroča nasilje njegovi mami.
V Sloveniji je kar nekaj varnih hiš in materinskih domov, v katere se je možno začasno (ponavadi za dobo 1 leta) umakniti pred nasiljem. Lahko poveste iz katerega konca ste in vam napišem, kateri je najbližji vam. Sicer pa si lahko pogledate tudi sami, kje se nahajajo: http://med.over.net/clanek/materinski-dom-krizni-centri-varne-hise/#.U42ZfHavCHg
Ko se boste umaknili od doma, boste lahko zaprosili za denarno socialno pomoč (DSP), tako da ne boste več odvisni od moža. Vendar pa boste dobili odobreno DSP verjetno le pod pogojem, če boste vložili za razvezo.
Predlagam vam, da se obrnete tudi na CSD, prva socialna pomoč, da vam svetujejo kako in kaj. Seveda pa lahko tudi sami kontaktirate varne hiše ali materinske domove.
Pot iz nasilnega odnosa ni lahka, a je vredno prehoditi te korake. Prvi so najtežji. Morda bo z vašim odhodom prišlo do premika tudi pri možu in bo kaj naredil za to, da vas ne izgubi. Obstaja namreč možnost svetovanja na Društvu za nenasilno komunikacijo tako za žrtve kot za povzročitelje.
Srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Spoštovana “biston”!
Sedaj vidim, da ste vi pisala že pod imenom “psiha”. Le še to bi vam položila na srce, da če je otrok priča nasilju, je s tem tudi on žrtev nasilja, ker je zanj to tako obremenjujoče in ogrožujoče. Poleg tega sami vidite, kako to vpliva nanj. Tudi, če bo sinova želja, da ostane pri očetu, to ne pomeni, da ste vi slaba mama, pomembno je, da prekinete s temi odnosi, ki so uničujoči za vse. To pomeni, da pokažete možu, da ne pristajate na takšen odnos in ga ne boste dopustili. Tako bo tudi sin videl, da ste se postavili zase in da nobeno nasilje ni sprejemljivo. Mogoče sinov odziv ne bo dober, a tako boste ohranili svoje dostojanstvo ter pri sinu pridobili tudi večje spoštovanje.
Vse dobro!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Spoštovana!
Predlagam, da se obrnete na Varno hišo Celje ([email protected], 03/ 492-63- 57 in 051/233-894) ali na Materinski dom Celje ([email protected], 03/492 10 14)
Naslednji najbližji pa vam je Materinski dom Žalec (0590/80-363).
Če možu (na vašo srečo) še ni uspelo, da bi vas zadel s predmetom, ki ga je vrgel v vas, še ne pomeni, da to ni fizično nasilje. In čeprav ne vemo, ali je s svojimi grožnjami mislil resno, je to še vedno nasilje.
Navajam opredelitev fizičnega nasilja Svetovne zdravstvene organizacije: “Fizično nasilje je vsaka namerna uporaba fizične sile ali moči, bodisi zagrožena ali dejanska, uporabljena proti sebi, drugi osebi, skupini ali skupnosti, ki ima za (možno) posledico poškodbo, smrt, psihološko škodo, razvojno motnjo ali pomanjkanje (definicija Svetovna zdravstvene organizacije).” (Vir: http://www.spremembavsrcu.si/index.php/fizicno-nasilje)
Več o nasilju pa še tukaj: http://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju.html
Kar pogumno se odločite, da omogočite sebi in sinu mir in varnost v življenju! Tudi če sin ostane pri očetu, je to še vedno lahko boljša možnost, kot ostajanje na istem. Če vas bo še karkoli zanimalo, pa se še oglasite.
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni,
stara sem 24 let, v zvezi z 2 leti starejšim fantom 7 let, nič otrok, prvi fant. Zadnje čase se do mene obnaša zelo grdo, kriči nad mano, me ponižuje, žali, pljuva vame in da ne naštevam kaj še vse.. prve spremembe sem opazila pred 2 leti ko mu je v prometni nesreči umrl brat(kot sopotnik), od takrat naprej se je zelo spremenil,počutim se kot da vso jezo ki jo ima v sebi spravi name. Pred tem je bil čisto navaden in deloval je zelo vredu, skratka zame popoln fant. Za izbruh jeze je dovolj ena minimalna stvar, vse kar ga v danem trenutku zmoti, čisto nepomembne stvari. izbruhi jezi se dogajajo kar pogosto .. vsaj 1 x na mesec.. in obvezno ob vsaki polni luni. Poskušala sem ga tudi prepričati, da bi odšel na kak pogovor, ampak on ne potrebuje pomoči temveč jaz.. ki ga silim k temu. Pridejo dnevi ko je zelo dobre volje in niti podoben tistemu dnevu ko ima izbruh. vsakič si rečem, bo boljše in grem naprej, vsi imamo slabe dneve …danes pa se je izbruh ponovil in odločila sem se napisati tukaj nekaj besed, v pričakovanju kakšnega nasveta. Z njim se ne da pogovoriti, občutek imam da se nahajam v začaranem korgu, bojim se prihodnosti, veliko krat sem že razmišljala prekiniti zvezo a me na to veže finančni dolg ki ga imam do njega, saj sva si skupaj naredila stanovanje in bi ga v tem primeru morala izplačati. Redne službe še nimam,saj delam preko študenta.
Prosim, za kakšen nasvet in pomoč.
Hvala !
Spoštovana bina24!
Finančni dolg naj ne bo razlog, da bi trpeli nasilje. Obstaja tudi možnost, da se vi umaknete iz stanovanja in vas mora potem on izplačati. Mogoče bi bilo to lažje uresničljivo, če ima višje dohodke. Dobro je, da še nimata otroka skupaj in upam, da se boste prej odločili za umik preden bi zanosili… Vprašajte se, če si želite živeti v takšnem odnosu nadaljnja leta svojega življenja in če si želite ustvariti družino z osebo, ki vas ponižuje in žali ter v tem ne vidi nobenega problema. To, zakaj je postal tak, je njegov problem, ki ga bo moral sam razreševati, če ga bo… Pomembno je, da vi zaščitite sebe. Namesto njega ne morete storiti koraka. Lahko pa naredite korak za sebe.
Predlagam, da se obrnete na katero od navedenih svetovalnic: SOS telefon, Zavod Emma, Društvo za nenasilno komunikacijo, Ženska svetovalnica. Pokličite in se dogovorite za svetovalni pogovor, da si osvetlite možnosti, ki so pred vami. Mogoče bi prišla v poštev tudi začasna nastanitev v kateri od varnih hiš, ki so pod okriljem omenjenih ustanov. Obstaja pa tudi varna hiša za študentke v stiski: http://www.studentska-hisa.si/.
Kontakti:
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja – Zatočišče za ženske in otroke
p.p. 2726, 1001 Ljubljana
telefon: 01 524 19 93, 080 11 55
e-pošta: [email protected]
spletna stran: http://www.drustvo-sos.si/
Društvo za nenasilno komunikacijo – Individualno svetovalno in podporno terapevtsko delo in telefonsko svetovalna pomoč za osebe, ki imajo izkušnjo nasilja
Miklošičeva 36, 1000 Ljubljana
telefon: 01 434 48 22
e-pošta: [email protected]
Društvo Ženska svetovalnica – Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja
Langusova 21, 1000 Ljubljana
telefon: 01 251 16 02
e-pošta: [email protected], [email protected]
Zavod Emma – Center za pomoč žrtvam nasilja
p. p. 211, 1001 Ljubljana
telefon: 01 425 47 32, 080 21 33
e-pošta: [email protected]
Vso srečo vam želim, za katero lahko veliko naredite tudi sami,
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni!
Stara sem 18 let in sem s partnerjev 1 leto in pol. Po enem letu se je najin odnos spremenil. Rada bi ga prijavila, saj je do mene nasilen. Velikokrat me je prijel z vso silo za roko, me držal za vrat kot da me bo zadušil, mi grozil da bo ubil celotno mojo družino, moje prijatelje, da bo podrl vrata, ker praktično živi 3 bloke stran od mene. Nevem kaj naj storim..z njim sem v prisilni zvezi, saj se je vrgel z mostu dobesedno, in ker mi grozi da mi bo druzino pobil. Nevem kako ubežati. Ali naj ga prijavim policiji? Bojim se da bo potem se huje…
Hvala vnaprej.
Miška111, ko boš sama pokliči SOS telefon 080 11 55, je anonimna številka, kar pomeni, da se ne rabiš predstaviti …samo povej, vprašaj, pa ti bodo svetovali …klic je zastonj. Pa obrni se na Društvo za nenasilno komunikacijo, žal so pa le v Ljubljani ….poišči si pomoč, naredi prijavo na policijo. Reši se ga ker boljše ne bo. premlada si, da bi tako živela.