psiček-pomagajte
Pozdravljeni,
pred mesecem smo kupili mladega maltežančka. Krasen kuža, kar zaljubili smo se vanjga, ampak nastal je problem. Stanujemo v bloku in psička smo do sedaj dvakrat po dve urici pustili samega, ker nam je veterinar svetoval, naj ga navadimo, ko bo včasih sam tudi po pet ur, ko bosta otroka v šoli. Obakrat sem našla na oglasni deski in na vhodnih vratih grozilno pismo nekega nestrpnega soseda, da me bo prijavil – sicer ne vem kam in ukrepal, ker stanovalci niso dolžni poslušat pasjega lajanja. Naš psiček je očitno skozi lajal, saj še ni navajen. vedno pazimo, da ne laja in sedaj sem postala prav nervozna, ker ne vem, ali mi dejansko en takle sosed lahko zagreni življenje, ker ga moti pasji lajež. zaenkrat sem na oglasno desko napisala dopis, v katerem prosim stanovalce za strpnost. Zanimivo je, da je v našem bloku kar nekaj psičkov, moti jih pa samo moj, res je, da je mlad in ni navajen biti sam, zato laja, ampak mislim, da bo nehal. Ima kdo podobne izkušnje, mi lahko svetujete, kaj naj storim? Ali me lahko izselijo? nebi rada dala stran kužka, ko smo se ga ravno navadili, nebi pa se rada kregala s sosedi.
Hvala za kakršenkoli nasvet.
Iris
Pa si prepričana da laja? Mogoče sosed to piše za to da ti nagaja? A si ga slišala da laja? Pojdi ven na hodnik, ali pred blok in poslušaj? In potem pojdi čisto tiho, do svojih vrat in poslušaj. Mogoče laja čisto malo in maš kakšnega zelo nestrpnega soseda, ki komaj čaka kje koga zafrkne. Tudi moja velikokrat laja pa še ni nišče nič reko.
perunika, ne skrbi, ne morejo te izseliti :-)))), tudi prijaviti te ne morejo (kam že?), niti nimajo za to razloga (druga pesem pa je, če bi kuža lajal ponoči). Tudi dojenčki jokajo, mar ne? Tudi mi smo v prejšnjem bloku imeli nekaj sosedov, ki so na oglasne deske redno nabijali nova in nova opozorila … npr. otroško igrišče ni pasje stranišče (pa sem samo s kužkom v naročju stekla preko igrišča, da bi bila prej doma, ker se je ravno ulila ploha). Potem pa smo mi zraven pribili nov oglas – naj se tisti, ki ga kaj moti, osebno zglasi pri nas in naj nam v obraz pove kaj ga muči. Poleg tega pa naj v kleti počisti luže in kakce svojega otroka, ki je klet uporabljal za wc, po stopnicah naj pobrišejo svoje pljunke, pred blokom naj poberejo svoje čike, pa svojo govejo muziko naj poslušajo le zase.
No, potem smo imeli pa mir :-)), pa seveda ni potrebno omenjati, da se ni nihče oglasil pri nas :-)))
Očitno jih moti tvoj kuža le zato, ker je tvoj – ker vedo, da si oseba, na katero se lahko spravijo in jo zajebavajo po mili volji – ker jim dovoliš.
In če bi dala kužka stran, bi to pomenilo, da ti je več do tvojih sosedov kot do psa. No, to bi bilo pa več kot žalostno.
jokal bo toliko časa dokler se ne bo navadil samote in dokler ne bo ugotovil, da se vedno vrnete, nato bo ves čas vaše odsotnosti prespal.
sosedam pa hitro pokažite, da imate tudi vi svoje pravice, dokler še ne dobijo prevelikih kril, ker potem bo pa res zaprno. Nikar pa ne skrbite, zaradi psa vas ne morejo izseliti, niti ne morejo zahtevati, da ga odate, še posebaj, če so v vašem bloku že psi.
Morda bi pomagalo ogledalo da se bi videl in bi mislil da še je en? Kuža še je majhen in se bo navadil. Tudo majhni otroci jočejo ko so sami, prav tako majhni kužki. Čez dan pa lahko laja te ne morejo prijavit, le ponoči ne sme takrat te lahko. Ne daj kužka vstran. Mislim da soseda niti ne moti toliko lajež ampak želi nekoga zajebavat. Videl bo če se mu boš pustila in bo z tem nadaljeval, zato se mu ne pusti.
perunika30, ne sekiraj se zaradi tuljenja to bo scasoma minilo, ti pa svetujem, da psa pustis samega vsak dan po kaksno uro, ki jo postopoma podaljsujes. To da pustis psa 1x na teden ali 1x na 2 tedna po uro ali dve samega, ni dovolj in ga tudi ne bo navadilo samote.
Samoto nujno vpelji v rutino. Na primer, zjutraj vstanes, peljes psa ven na potrebo, ko prides nazaj poskrbis zase in za otroke, skupaj pozajtrkujete(kuza tudi), se oblecete oz. naredite kar se rabite za naredit. Po tej proceduri psa se enkrat peljes na hitro potrebo se z njim poigras, ga neses v stanovanje, popokas otroke in brez kaksnega poslavljanja odrinete po nakupih za kaksno urico. Ko pridete domov, psa ponovno peljes na potrebo, se poigrata itd…in tako vsak dan odides za krajsi cas. Kuza bo pokapiral, da se vedno kmalu vrnes in cez nekaj tednov to uro podaljsas za pol ure itd. Poizkusaj se tudi izogniti pretiranemu pozdravljanju in vriskanju ob prihodu domov, ker bo to psu povzrocilo samo napetost, predvsem vse kar z njim delate delajte umirjeno in odlocno, da vam kasneje z izsiljevanjem in hiperaktivnostjo ne bo zacel rasti cez glavo.
Ko bo pes sam naj ima na voljo tudi igrace s katerimi se bo lahko zamotil in ki jih ne bo mogel razgristi. Mogoce bi lahko kupili konga za mladicke in ga nabasali oz namazali s priboljski, mladici imajo tudi radi igrace, ki jih lahko cufajo, pri nas je bombazna nogavica z vozljem delala cudeze. Uporabite domisljijo in ne obupajte, vse skupaj je samo prehodno obdobje.
Perunika 30!
Iskreno ti povem, da pes,ki laja,ko je sam doma, ne sodi v blok. Blok je namenjen stanovalcem. To pa je tudi vse. Če želiš imeti v stanovanju psa, ga boš pač morala prilagoditi temu dejstvu.
In nihče te noče “zajebavati in preizkušati kako daleč smejo iti”. Tako razmisljajo zgornji pisci, ki to verjetno počnejo, sicer tega ne bi pisali.
In verjemi, večini se tudi ne da prepirati. Če si boš prebrala hišni red, boš ugotovila, vsaj v večini je tako, da mora biti v bloku mir,in da nihče ne sme povzročati hrupa, ki bi motil uporabo stanovanja prebivalcev le tega. Nekako tako.
Sicer pa se poskusi vživeti v vlogo tistih, ki morajo poslušati lajanja tvojega Tima. Zapri ga v sobo za dve uri,in ga pusti tam, ti pa v dnevni delaj svoje delo. Seveda bo pes lajal, vendar si ti sedaj ta sosed. Rada bi rešila tega psa, pa ga ne moreš. Poslušati ga moraš, dokler ne pridejo lastniki. Kako se počutiš?
Predlagam ti, da sosede osebno prosiš za potrpljenje,da se pes nauči, s tem boš pokazala, da si dovolj uvidevna in veš, da tu nekaj škriplje. In veš, lepa beseda, lepo mesto najde. Večina se bo stopila in pokazala razumevanje.
Sicer pa se bo pri tebi oglasil tudi upravnik bloka in ti povedal, kako je s tem. Veš, kar malo bedno se je sklicevati na “vesolje pravice”. In demokracija tudi ni, da vsak dela po svoje.
Pravila so za to, da se jih držimo ,in ne, kot si nekateri razlagajo tako samozadostno, da se jih krši.
V najslabšem primeru bodo o tvoji težavi razpravljali na zboru lastnikov stanovanj, od tu naprej pa ti bo vse razložil kar upravnik.
Pozanimaj se, kako je to urejeno na Dunaju, v Švici. Menda smo že v Evropi, pa se moramo še vedno ukvarjati z balkanskim razmišljanjem.
Naš sosed ima prekrasnega setra, pa ga še nisem slišala lajati, tudi ko je sam doma. Najeli so si sprehajalca in pes je resnično dvakrat na dan zunaj.
Strinjam se s tvojim sosedom. Ni mu treda poslušati lajanja, pa tudi zamaškov za ušesa in “naglušnikov” mu ni treba uporabljati.
hedvika, ti kar sanjaj dalje … Po zakonu ima lahko vsak 5 živali – tudi stanovalci v bloku, ne glede na to, ali mijavkajo, cvilijo ali lajajo. In noben upravnik bloka nima pri tem nobene besede, pa tudi ostali stanovalci ne. In noben hišni red ni nad zakonom. In v nobenem ne piše, da mora biti v bloku mir (razen nočni) oz. da se ne sme povzročati hrupa, ker to pri toliko ljudeh enostavno ni možno. Sorry, meni tudi ni treba poslušati dretja otrok noč in dan, pa vlečenja harmonike, pa raznega vrtanja in zabijanja, joka in kreganja, pa navijanja slakov in avsenikov itd itd. Od kje ti ideja, da imajo ljudje, ki nimajo živali več pravic od tistih, ki jih imajo? Da nekoga lahko zmoti lajež psa, mene pa ne bi smelo motiti jokanje otrok? Hrup je hrup, ni važno iz katerega grla prihaja. Blok je pa blok. In če kdo ni zmožen živeti v bloku, pa se naj preseli drugam – npr. na Dunaj :-). Da boš pa drugim diktiral kako in kaj in se po kolenih plazil pred drugimi in jih prosil razumevanja, pa enostavno ne bo šlo.
Ah ja. Najslabši primer pri nas je 5 članska družina z NO – jem in dvema mačkama. Večina je pijancev in narkomanov, pes laja večino dneva, poleg tega je tudi napadalen, lastnica ščije in serje pred vrati ostalih stanovalcev, policija je pri njih skoraj vsak dan, … koliko sestankov smo imeli ostali stanovalci zaradi njih niti ne štejem več … pa se ni spremenilo popolnoma nič. Ker ljudi ne moreš spremeniti, ne moreš jih izseliti … ostane ti le, da se preseliš sam, ali pa se sprijazniš z njimi. Tako je to, draga hedvika. Se moramo prilagajati, ane?
Hvala za vse vzpodbudne odgovore, tudi od Hedvike. Sploh ne vem, kaj naj storim. Dva dni ne spim, sem v psihični krizi. Naj naprej povem, da je v našem bloku 30 stanovanj. Od tega je 6 psov, v enem od stanovanj imajo celo dva velika psa. Še en sosed je pred kratkim kupil mladička, malo pred nami, pa njegov mladiček tudi laja, ampak vse leti name, ne vem ali mislijo, da samo moj laja. Res je. da ostalih odraslih psov skoraj ne slišim. Res je tudi, da je v bloku veliko dojenčkov in manjših otrok, ki jokajo, so glasni, skačejo. Tudi nekateri odrasli nenehno kaj tolčejo, razbijajo, navijajo glasbo, se kregajo. Nisem nestrpna, nikoli se nisem nad nikomer pritoževala. Tudi moja otroka, sedaj najstnika, sta bila nekoč majhna. Psička sem jima kupila, ker smo se pred kratkim ločili. Psička sta otroka imela vse otroštvo pri babici, skratka s kužki sta odraščala, ampak doma nismo imeli nobenega. Ampak ta babica je očkova mama in ker je on prekinil stike z otrokoma, so jih tudi oni in pred kratkim je tudi tam od starosti poginil labradorec. Otroka sta me tako prosila za kužka in res sem jima ga kupila za božička, sicer majhnega, za v stanovanje. Vsi trije smo se v kratkem zelo navezali nanjga, vednop do sedaj je bil nekdo pri njemu in res je bil sam le dvakrat po dve uri, pa takrat sem dobila pisma. Živimo v službenem stanovanju od bivšega moža in prav zaradi tega me skrbi, ali me lahko vržejo ven. Tudi sosedje vedo, da smo trenutno v slabi koži in nasploh nisem bila nikoli konfliktna z nikomer, vedno sem imela z vsemi dobre odnose in me boli, da me nekdo takole izsiljuje na najbolj podel način, da se niti podpisati ne more, da ne vem, kdo je to, da bi se osebno pogovorila z njim. Na oglasno desko sem napisala lep dopis in prosim sosede k strpnosti, ampak se bojim ponedeljka, ko bosta otroka v šoli in bo kuža sam doma sicer samo 3 ure se njuni urniki križajo. Vseeno mi je, da sem dala ogromno denarja za kužka in njegovo opremo, moram še enkrat poudariti, da smo se res zelo navezali nanjga. Otrokoma je dal toliko ljubezni, pomaga jima v teh hudih časih ob odhodu očeta.razmišljala sem tudi, da bi ga nekomu oddala, ampak pes je naš in nimam srca tega narest. Povrhu tega pa se sin spopada z anoreksijo in je trenutno kuža edina svetla točka pri njemu, ki ga še dviguje. kako naj mu sedaj vzamem še psa? saj bo umrl. jaz pa tudi. ne vem več, kaj naj naredim. čisto sem obupana in rada bi samo mir.zavedam se, da ni lepo poslušat lajanje in jok psa ampak saj ga tudi mi ne puščamo zato, ker bi uživali ob tem. Ne vem, ali pozna kdo koga, ki bi v Ljubljani čuval kužka tačas, čeprav sem s svojo plačo omejena in si še dodatnih stroškov ne morem privoščiti.
Hvala
Leda Zajc ima podjetje za sprehajanje psov. http://hovhov.blogspot.com/
Boljšega varuha za psa ne boš dobila.
perunika30, panika je povsem odveč, iz stanovanja te ne morejo izseliti. Da bi kužka oddala, pa res raje niti ne pomisli. Ne zaradi kužka samega, saj se je tudi on že navezal na vas, predvsem zaradi tvojega sina. Vem, kako je to, ko je živalca edini razlog, ki te še drži pokonci, ti daje moč, voljo in upanje. Pozabi na zlobne sosede in se ne obremenjuj z njimi, predvsem jim ne daj vedeti, da se jih bojiš ali kaj podobnega, nihče ti nič ne more. In verjemi, da ne bo nihče zbolel ali umrl, če bo poslušal kužka tiste 3 urce. Če lahko poslušajo jokanje otrok in ostali hrup, bodo pa še to lajanje.
Perunika30!
Popolnoma in zelo te razumem. Jaz hodim sprehajat kraškega ovčarja k sorodnikom. Ta “zverina” me je čisto osvojila. Si pa ne predstavljam, da bi živel v bloku, kako bi trpel.
Žival zahteva svoje, kako pa uskladiti urnike, je pa drugo vprašanje.
Naj te ne zavedejo posti tu zgoraj. Na tem forumu je nekaj piscev s precej čudnimi pogledi. Kar pobrskaj malo, boš videla kako hitro, brez vseh potrebnih informacij, so nekateri pripravljeni kritizirati in zmerjati, in to prav grdo.
In prav obratno je, kot pravi Janet, od kje ideja lastnikov živali, da imajo več pravic, kot oni brez njih. Žal, se ne izzide.
Upravnik ima še kako svojo besedo. Na zboru stanovalcev večina lastnikov stanovanj sprejme hišni red, ki predstavlja norme življenja v bloku. Sprejmejo se pravila, ki naj bi vsem stanovalcem zagotavljala mirno bivanje in uporabo svojega stanovanja. Sicer pa bi res lahko vsak delal, kar bi se mu zahotelo.
Obstaja tudi pogodba o medsebojnih razmerjih.
Zbor lastnikov stanovanj ti lahko izreče opomin. Lahko pa se znajdeš tudi na sodišču.
V najslabšem primeru te čaka motitvena tožba, ki se rešuje prednostno. Potem pa boš res imela stroške.Lahko te tožijo tudi za odškodnino za vsak dan, ko ni bilo miru.
Sicer pa si preberi stanovanjski zakon.Ja lahko te izselijo.
Upam, da se to ne bo zgodilo.
Japajade. Če se ti kdo naseli v praznem stanovanju, ga ne moeš vreči ven, pa da bodo lastnika stanovanja iz bloka vrgli zaradi mladega psa, ki se še uči?
Perunika, ne pusti se plašiti, vseeno pa poskusi čimpreje malega navaditi, da ne bo jokal, zaradi tvojega in miru drugih, pa še psu bo veliko laže, ko bo bolj samozavesten in bo vedel, da se vrnete.
hedvika, ne laži in ne klobasaj neumnosti. In ne skušaj se z lažmi, o zverini, ki te ja kao osvojila, prikazati kot ljubiteljico živali.
Upravnik nima nobene besede in moči, še manj stanovalci bloka. Če bi bilo po tvojem, bi prav vsi stanovalci blokov že zdavnaj pristali na cesti :-)). In hišni red ni nad zakonom, pa lahko v njem piše ne vem kaj, ti je to jasno?
peruniki30 ne more nihče nič, nihče je ne more zaradi psa izseliti, tožiti ali zahtevati odškodnine. Pa a si ti sploh normalna???
perunika30, resno, ne pusti se zastrašiti zlobnim ljudem. Če ni hedvika tista, ki ti piše tista grozilna pisma :-))
Izognila se bom prerekanju o stanju v bloku, ker pač v bloku nisem nikoli živela, predstavljam si pa, da ti je zelo težko, še posebej, ker si že tako v težki situaciji. Poizkusi se res držati nasveta zgoraj in psička navaditi, da bo vsak dan nekaj časa dlje sam. Pomaga tudi, če mu pustite prižgano televizijo (ne naglas) da sliši glasove.
Samo ne daj reveža stran, ker ni nič kriv. Je pa pri kužkih, tako kot pri otrocih potrebna doslednost in za sobivanje tudi odločnost pri vzgoji.
lp tinca