Dosti sem prejokala zaradi zravnikov… Nevem če bom kdaj rešla moj problem.

Ko sem vas vse prebrala sem se potolažila in videla, da nisem edina z težavami z zdravniki.

Hvala vsem za vaše zgodbe.

Ginekolog dr. Andrej Zore. Nekaj let sem bila njegova pacientka, pregledi hitri, vedno vse ok. Na ultrazvok me ni dal, žal nisem vedela, da bi morala iti, mislila sem, da je namenjen le ženskam s težavami in nosečnicam, sama pa nisem imela nobenih težav. Po preselitvi sem šla k drugi ginekologinji, ki je do svojih pacient pozorna, takoj me je samoiniciativno dala na ultrazvok in odkrila miome, velike do 5 cm.Ki v nekaj mesecih do prve operaciji niso zrasli niti milimetra, zato sem jih najverjetneje imela kar nekaj let. Prestala sem dve operaciji, od takrat je vse ok.
Težava ni le v zdravniku, tudi na Gin.kliniki, če je normalno, da si za paciente ne vzamejo časa in jih odpravljajo po tekočem traku.

Tudi sama imam zelo negativno izkušnjo s svojo ginekologinjo v ZD Šiška. Po ginekološki operaciji sem dobila infekcijo šivov. Ker sem šla po pomoč v zdr. dom in ne na urgenco jim to seveda ni bilo prav. Sestra me je naročila naslednji dan. Med pregledom se je ginekologinja začela zgražati nad mojim stanjem. Med vsakim mojim premikom me je začela nesramno nadirat, da ona ne more tako delat, če ji jaz tam skačem. Ker ni imela pri sebi vseh pripomočkov za oskrbo rane, je vmes 3x odprla vrata na stežaj v sprejemno.Seveda sem bila za nastalo stanje kriva sama, ker nisem dovolj počivala. Ko sem jo vprašala, če bom dobila antibiotik, se je zdrla name, da sem zoprna in tečna kot strela. Še cel dan po tem pregledu sem bila v šoku. Saj so pregledi pri ginekologih že tako najbolj neprijetna zadeva.

delam seminarsko nalogo pri sociologiji in potrebujem vaše mnenje v zvezi z evtanazijo zato bi vas prosil če rešite to anketo
http://www.mojaanketa.si/anketa/308707355/
hvala za sodelovanje

Tudi jaz imam izredno slabe izkušnje…sploh,ker sem se morala po mukah sama dokopati do svoje diagnoze….moja zdravnica pa je-neverjetno-PRVIČ slišala za to bolezen oz. stanje.

Nikoli ne bom pozabila tudi,ko mi je po 3 mesecih trpljenja,ko sem jedla lahko le riž in kruh zaradi hudih težav z želodcem,rekla-no,saj tudi to je nekaj,kajne.

Skratka…..brez besed…zgodb je toliko,da je za zjokat.
LP

Jaz sem pa zaradi selitve moral zamenjati svojo osebno zdravnico iz Mežice, Darjo Žalig. TAKO mi je žal da konc…čez to zdravnico lahko rečem samo dobre stvari. 20let je bila moja zdravnica in vedno sem bil obravnavan hitro, profesionalno in prijazno. Vedno je bila dobre volje, tudi, če je imela slab dan se je nasmejala. Čakalnih vrst pri njej ni bilo (mogoče kakšen dan za max 1uro)

Obvlada svoj poklic in če sumi na kakšno bolezen TAKOJ napotnica.

No ker pa sedaj živim v Ljubljani sem moral k zdravniku zaradi ene kožne težave. V ZD Bežigrad pa žal vsi splošni zdravniki ne sprejemajo pacientov, ker jih imajo preveč. Razen ene seveda. Ime ji je Branka Musladin.

Ker pa jaz bolan potrebujem napotnico (zadnje 3 leta nisem bil pri zdravniku, pred tem pa hmmm… 8 let) nimam druge izbire kot da izberem, kar pač je na voljo, ker potrebujem specialista čim hitreje.
Pokličem v ordinacijo med delovnim časom, da bi se naročil in se nihče ne oglasi!! pokličem drug dan…se nihče ne oglasi…pokličem tretji dan in zopet isto…vendar sem dal tel. na ponovitev klica in je 4x zvonilo v prazno DO KONCA preden je asistentka dvignila. HALOOOO!!!!

Pridem v čakalnico, čakam uro in pol in končno sedim za mizo…

B:Povejte kaj je narobe gospod…
G: Sumim že nekaj časa, da imam to in to kožno bolezen, zdaj pa se je izkazalo, da je to res in bi potreboval zdravljenje ali napotnico za specialista.

Povem, kaj se mi dogaja, kakšni so simptomi, ji POKAŽEM na koži (in prekleto sem se prej pozanimal kaj je ta anomalija preden sem odšel k zdravniku, da ne bi hodil zastonj in videlo se je na daleč, da je moj sum popolnoma utemeljen oz. da je moja diagnoza 90% pravilna. Saj pa ja poznam svoje truplo in vidim vsako anomalijo na lastni koži…)

Ona to pogleda brez luči in brez očal (se tudi malo slabše vidi, ker je bolezen v začentem stadiju) in v pokvarjenem slovenskem jeziku, napol po balkansko, pribije: Ehh gospod to nije ništa. To vi ne rabte nč. Js vam ne bom dala napotnce, kr ni potrebno. HALOOOO ?????

In jaz njej nazaj…Gospa dohtarca…to je 90% ta bolezen in če jo zdravim zdaj, jo lahko pozdravim brez posledic, učinkoviteje in hitreje. Vi pa niste specialist, da lahko tako na hitro ugotovite ali je kaj narobe ali ne. Nisem tukaj, brez razloga in potrebujem mnenje ustreznega specialista. Rabim napotnico, vi ste tukaj da mi jo napišete za primernega zdravnika in stvar je rešena. Ali boste potem vi odgovarjali, če bo kaj narobe, ker mi niste dali napotnice ali kdo?

Ona men nazaj…kaj pa vi mislte da ste, tukaj sem jaz zdraavnik in ne vi in bom že ja vedla.midva sma tukaj končala

Jaz njej nazaj: Pa kaj se pa vi greste. Kako se pa obnašate vi? Pa nisem js en lolek, da se boste vi z mano tako pogovarjali. Jaz sem prišel sem po pomoč in vi ste tukaj plačani za to, da mi pomagate.Ne grem dokler ne dobim primerne obravnave ali napotnice…

In ne boste verjeli…ona mi začne grozit: Kaj? Jaz bom poklicala varnostnike, če se boste tako obnašal.
Tako se pa ne morete obnašat. Pa že jaz vem bolje…in že dviguje slušalko…

Jaz-popolnoma mirno: Kako se pa obnašam? Samo napotnico rabim…(in se spomnim da imam na nogi eno bradavico, ki jo je treba zakurit…)aja če mi je nočete dat imam pa bradavico na nogi, ki me zelo boli(čeprav me ne). Napišite prosim…
Spusti slušalko… “daj da vidm, kaj je spet” ?????????????????
Jo pokažem in mi z težavo napiše napotnico… pa še zaključim … “POD NUJNO” mi napišite prosim…

“Aha boli me še koleno – ko počepnem mi poka” Tukaj mi napiše napotnico z nerganjem in me napoti na samoplačniško ambulanto !!!! HALOOOOO jaz plačujem prispevek za dodatno zav. in ona mene pošlje na samoplačniško… HALOOO??? kot da sem butec ker plačujem…

Skratka. V svojem življenju resno nisem doživel kaj takega. Takšne arogantnosti in nespodobnega vedenja in postavljanja diagnoz…in da sploh ne omenjam, da javna uslužbenka, zaposlena v javni upravi ne zna komunicirat v slovenščini.

Bil sem v bolnici, bil sem pri veliko zdravnikih v teh 20 letih in povsod lahko rečem, da sem bil obravnavan korektno in prijazno. Včasih je seveda slaba volja ampak lepa beseda lepo mesto najde. VEDNO! Sposoben zdravnik zna delati z ljudmi.
Jaz dragi moji ne plačujem v zdravstveno blagajno, da me bo nek dohtarček na moji plačilni listi, obravnaval kot se mu zljubi. Žal. Tak poklic zahteva določeno mero prijaznosti in korektnosti. žal je tako. Pacient mora zdravniku zaupati. Tej pa ni govora! In če jaz rabim mnenje specialista zdravnik NI kompetenten temu, da mi to ONEMOGOČI! Pika!

In ko sem pogooglal še njeno ime in priimek in našel par komentarjev glede nje mi je pa kar slabo postalo. Vsi pljuvajo po njej. da o neorganiziranosti ordinacije sploh ne govorim. Že asistentka ki tam dela se mi zdi malo počasna oz neorganizirana, ampak sem hitro ugotovil, da je čisto ok in zelo prijazna in da tale Branka malo preveč igra šefa v tisti ordinaciji. Nisem začutil prijaznega in dobrega kolegijskega vzdušja med zaposlenimi, kot npr pri moji prvi zdravnici.

Zdaj bo ponedeljek in se že veselim, da njenemu nadrejenemu na vse zgodaj pokvarim dan ko ga bom jaz nadru pa mu grozil z mediji…mu malo razložil kako se obnaša ta ženica in mu posredoval povezave do mnenj na internetu. Takega kadra v JU ne rabimo. Je veliko svežih ljudi, ki bi znali to delo opravit veliko bolje. Ta zdravnica bo pa hitro videla, ko bom jaz prišel spet tja, kdo jo plačuje…

Jaz bi pa pohvalila mojo zdravnico, je res super in sem prav malo žalostna ker bo šla kmalu v penzijo. Nikoli nisem dobila občutka, da bi me obravnavala v stilu sej ti nič ni. Sicer jo obiskujem precej redko. Mi je pa všeč, ker me vedno vpraša kaj jaz mislim da mi je. Do zdaj sem samo enkrat falila, pa še to je vedla.

Pomoje bi to lahko počeli vsi zdravniki. Ker na internetu se res dobi dosti podatkov. Verjetno je res, da je dosti ljudi namišljeno bolnih. Ampak, jaz grem k zdravniku samo ko mi kaj fali. Da se tudi pogledat katera so zdravila prve izbire za bolezni in potem ko te ginekolog začne filat z nekimi cenesteni in podobnim sranjem in se potem pisano gleda ko mu rečeš da če te za nos vleče, ker govori o eni bolezni daje zdravila za drugo. Joj no. Potem pa začne spraševat ali medicino študiram. (ki je ne – čisto nič biološkega). Rečem, da ne. In potem reče, da kaj pa jaz vem. Ja vem ja, ker smo v 21 stoletju in obstaja internet, kjer lahko prebereš wikipedio in vprašaš za nasvet. Če bi me že na začetku poslušal, oz zbral pogum in me poslal na to dražjo preiskavo bi prihranil precej več davkoplačevalskega denarja in 7 mesecev mojih vnetij kot pa da me je najprej poskušal odpravit s poceni zdravili in stopnjevat njihovo moč glede na to da ne pomagajo. Če mu ne bi zatežila, bi bila po moje še danes na cenestenu z vnetji.

Nisem zdaj s tem postom mislila, da lahko internet zamenja zdravnika. Tudi ne, da bi moral zdravnik vedno poslušat pacienta. Lahko ga pa ima malo za vodilo. Npr moj gin bi me lahko čez 3 mesece poslal na preiskave ko je videl da zdravila ne delujejo, ne pa čez 7… Pri bolj zakompliciranih boleznih in o katerih se manj govori je verjetno to težje. Ampak nasploh po moje velika večina ljudi ko dobi kakšne svoje izvide, gre najprej npr sem vprašat kaj je to, potem malo googla, če je v ctkju si kaj prebere itd… Seveda niti zdaleč ne ve toliko kot zdravnik, ampak po moje bi zdravniki rabili bit veseli, da se ljudje izobražujejo, ne pa jezno gledat.

Sicer pa sočustvujem z zdravniki. Verjetno res zavarovalnice težijo na polno in ne želijo plačat ter spravljajo zdravnike pod pritisk. Pri ginekologu sem prav imela občutek da mu en glas v glavi zadaj govori v stilu, fak kaj pa če falim, ta preiskava je dražja. Ampak zdravniki imajo v rokah kvaliteto življenja mnogih ljudi, še posebaj onih ki si ne morejo privoščit samoplačniških storitev, ko začutijo potrebo po njih. Tako da upam da se bodo borili še naprej za nas in pogumno predpisovali napotnice, ki so potrebne. (seveda ne zdaj vsakemu rekreativnemu hipohondru :))

Osebno imam same slabe izkušnje z zdravniki. Večkrat so mene in mojo mamo nadrli oziroma se obnašali do nas na zelo primitiven način kadar je imela moja babica zdravstvene težave.
Sedaj pa na kratko malo o moji babici. Moja babica ima žal zelo težko otroštvo in odraslo življenje za sabo, saj je odraščala med drugo svetovno vojno in trpela posledice povojnih let. Njeno srce in pljuča so zelo oslabljena zaradi pljučnice oziroma je njeno srce zelo povečano in eno pljučno krilo ji je propadlo. Zaradi tega dobiva nekaj tablet za srce sicer pa ne uživa nobenega drugega zdravstvenega ugodja.
Skratka nekega dne je doživela srčni napad. Zgodilo se je ravno na nedeljo in nas ni bilo tistega dne tam. Po prihodu smo seveda takoj poklicali ambulanto. Po prihodu pa so nas tako verbalno napadli. Prvo kar so rekli je to, da ne skrbimo zanjo. Nismo mi krivi, saj moja babica je želela živeti samo v svoji hiši. Sedaj seveda živi v domu.
Po prihodu v bolnico so nam spet to očitali. Očitno je bila tudi nek sum, da smo sami babici nekaj slabega želeli, saj nam je ob prvi priložnosti vsaj en dobri zdravnik zaupal, da so ugotovili, da gre res za srčni infarkt.

primer moje mame je šel takole: imela je raka v 4 stadiju. ko je bil nazadnje na kontroli je zdravniku potožila, da nima apetita, da jo bolijo noge… on pa jo je samo zavnil, da nima časa za njeno jamranje… ker nima časa za take zadeve, da naj pač pije čaj in da je njeno stanje v fazi stagnacije…. no čez 2 tedna je mama na žalost umrla – odpovedale so ji levdnice.

p.s.. Tisti dan je na hitro “pregledal” vse onkološke bolnice.

Ko sem zdravnici razložila svoje težave, je rekla: dokler se bosta poročila, bo vse to minilo.

Poročena sem bila že 6 let. 🙂

Mislim, da sem med ginekoloskim pregledom pred leti dozivela eno najbolj neprijetnih in neprofesionalnih vedenj zdravstvenih delavcev do sedaj.

Med samim pregledom je v ordinacijo nepovabljena vstopila sestra, z namenom pobrati zdravniske pripomocke namenjene za razkuzevanje. Ni potrkala in se ni menila za zdravnikovo prigovarjanje: “Sesta, ne sedaj”. Sla je mimo njega in mimo mojih na stezaj razsirjenih nog na ginekoloski mizi. Zdravnik se je s hrbtom obrnil v smeri proti meni in me nekako poskusal zascititi in zakriti, ma sestra se ni dala motiti.

Torej v tem primeru zdravnik ni bil tisti ki se je vedel nesprejemljivo.

Sem pa imela drugega zdravnika za prvi ultrazvok (prva nosecnost). Zdravnik je zamudil, ko se sedel na stol je izgubil ravotezje tako, da brcnil v UZ napravo in se komaj ujel. Prisel je namrec pijan.To se mi zdi nesprejemljivo. Glede diagnoze pa mi je vedel samo povedat, da ce nimamo doma grunta, ni pomembo kaj pricakujem.

Zgornja pripomba Škratek je grozljiva, težko je razumeti, kako nekulturno je zdravstveno osebje. Potem pa bodo spet zahtevali višje plače …

Moja pripomba se ne tiče zdravnice kot take, temveč organizacije njenega dela. Zdravstveni dom Murska Sobota. Bolna, z visoko vročino, s hudim bronhitisom se najprej sploh nisem mogla naročiti, ker zdravnica ni delala, čeprav bi po urniku morala. Ker je bil vmes konec tedna, sem šla v ponedeljek kar do nje, saj je bilo stanje še slabše kot prej. Čakati sem morala tako dolgo kot ostali pacienti, čeprav jih večina ni delovala bolno, oziroma so prišli v referenčno ambulanto. Čakala sem dobro uro, nato sem morala v laboratorij, čakati še eno uro na izvide, potem sem spet čakala več kot uro za drugi sprejem v ambulanti. Vmes je šla zdravnica dvakrat na nujni obisk z rešilcem. Očitno je dežurna vedno, kot dela tudi v ordinaciji, vsaj po dosedanjih izkušnjah. Tako je obisk pri zdravniku trajal več kot 4 ure, kar je nesprejemljivo – to težko zdrži tudi zdrav pacient, kaj šele tako bolan kot sem bila jaz. Pri zdravnici sem bila v obeh obiskih skupno manj kot 10 minut, niti ji nisem utegnila povedati vseh simptomov.
Ali je res tako težko urediti, da bi bili večkrat dežurni tudi drugi zdravniki v istem zdravstvenem domu in da naj bi bil vsaj del delovnega časa namenjen resnično le pacientom v ordinaciji?

Naročanje je v ZD Murska Sobota predpotopno, še vedno le osebno ali po telefonu – sestro pa težko dobiš, ker je vedno zasedeno, ali sta z zdravnico na terenu. Z naročanjem sem že imela težave, kot sem imela vneta ušesa – zaradi otečenih in zamašenih sluhovodov nisem slišala ničesar. Kako naj se torej pacient naroči v takšni situaciji? Kako naj se naročijo gluhonemi?
Naročanje po e-pošti je za njih znanstvena fantastika, obtičali so v 50. letih prejšnjega stoletja.

S tromesečno hčerko sem šla k pediatru zaradi težkega dihanja. Starejši gospod, ki je nadomeščal izbrano pediatrinjo, je zakoračil v predsobo, kjer je običajno med. sestra (je v tistem trenutku ni bilo), vprašal, v čem je problem in mi nato serviral: “Gospa, jaz vas bom “ubou”, jaz vas bom “ustrelu”. A vam nisem rekel, da dajte sina ven iz vrtca?!” Njegovemu pregledu nisem zaupala, saj sem mu morala vedno znova ponavljati povedano (ni me slišal), zato sem popoldne še 1x z malo odšla k zdravniku…. Noč sva preživeli na pulmološkem oddelku PK.
Za v bodoče sem zahtevala novega nadomestnega pediatra…
LP, Neli

Še moja izkušnja..
Začelo se je že takoj z mojim rojstvom. Naj vam povem, da imam brata dvojčka, ki je 11 minut mlajši od mene. Mama je bila že med samo nosečnostjo povsem izčrpana, saj sva bila kljub temu, da sva bila dvojčka, oba kar konkretno težka. Ko sem pokukala na svet, so me zdravniki takoj dobili v roke in še preden je mami uspela roditi drugega otroka (mojega brata) so ji povedali, da imam hude težave in da nimam niti najmanjše možnosti, da preživim več kot 2 meseca.. Naj povem, da se mi to zdi absurdno. Kaj res niso mogli počakati 10 minut in tega povedati po rojstvu obeh otrok? Mami mi je povedala, da je bil občutek grozen in da ni mogla roditi. Res čudno, kajne? K sreči je bilo z mojim bratom kasneje vse v redu. Jaz pa sem zdaj stara 18 let! Ne boste verjeli! In če zdaj pogledam nazaj.. je bilo res potrebno nekoga tako zelo prestrašiti in z gotovostjo trditi, da otrok ne bo preživel?

Priznam pa, da nisem najbolj zdrave sorte osebek. Nekje v devetem razredu se mi je začelo dogajati, da sem iznenada, brez razloga začela padati skupaj. Potem se je enkrat med telovadbo zgodilo, da sem padla v nezavest iz bradle in se pri tem močno udarila v glavo. Po besedah mojih sošolk in učiteljice sem bila nezavestna dobre 3 minute, moje telo je bilo polno krčev (nimam epilepsije), na glavi pa mi je zrasla ogromna buška. Ko sem prišla k sebi, me je bolela glava in nekaj časa je trajalo, da sem se zavedla kaj se je zgodilo. Do takrat še nisem imela veliko obiskov pri zdravniku in si jih tudi nisem želela, zato sem rekla, da bom v redu in sem še cel dan ostala na pouku. Učiteljica je po pouku poklicala starše in jim razložila kaj se je zgodilo. Ko sem prišla domov, so me starši takoj odpeljali k zdravniku, mene pa je že tako zelo bolela glava, da (enkrat za spremembo) nisem komplicirala. Ko sem prisla na pregled k zdravnici, pa je bilo to kar se mi je zgodilo kar naenkrat nekaj zelo običajnega. Rekla mi je, da je vse normalno. Zakaj sem se tresla? Njen odgovor: ”to je normalno, ker si se tolk udarla v glavo”. Zakaj sem bila 3 minute nezavestna? ”to je normalno, ker si se tolk udarla v glavo”. Na vsa moja vprašanja je bil tak odgovor. Tudi prav. Potem mi je pretipala glavo in moja RES OGROMNA izboklina ji ni bila všeč in mi je rekla, da sumi, da imam počeno lobanjo in da mi bo napisala napotnico za pregled. Res mi jo je, ampak pod redno. To je mojega očeta precej razjezilo, ampak sem mu potem razložila, da sigurno ni nič in se je pomiril. Oziroma sem samo jaz mislila da se je. Njemu se lahko namreč zahvalim, da sem še vedno živa. Ponoči me je prišel pogledat, če sem v redu. Ker ni zaznal dihanja, me je začel tresti. Nisem reagirala in zato mi je preveril pulz, ki ga ni bilo.. Takoj je poklical NMP in začel z zunanjo masažo srca.. Skratka, na koncu so ugotovili, da je bila lobanja počena in je prišlo do znotrajmožganske krvavitve. Kar 12 dni sem bila v umetni komi zaradi previsokega pritiska v glavi, potem pa se je k sreči vse umirilo. Zame precej neprijetna izkušnja, čeprav se je ne spomnim hah. Vseeno pa en majhen nasvet: Če sumite na počeno lobanjo, prosite zdravnika naj vas napiše pod nujno.

Pozdravljeni!

Sama lahko povem izkušnjo moje mame.
Ko je bila noseča z mojim bratom, je zdravnik ugotovil, da ena žila v maternici manjka (ali nekaj podobnega, ne vem točno) in da bo zato po vsej verjetnosti z otrokom nekaj narobe – povedal ji je, da se bo skoraj zagotovo rodil z downovim sindromom. Tega pa ji ni povedal prav nič nežno, ampak grobo in niti najmanj čuteče – skratka nesramno. Ko je moja mama začela jokati, jo je celo nadrl, da kaj je pa mislila, da je v njeni situaciji pač tako in da ne more biti drugače. Če se ne motim, je bilo to že v visoki nosečnosti. Pozneje je pravila, da je, ko je šla od zdravnika, vso pot do doma jokala v avtu in da sploh ni vedela, kako je prišla domov. Seveda je tudi doma veliko prejokala – gotovo tako zaradi informacije kot tudi zaradi odločnosti in predvsem nesramnosti, s katero je bila podana.
No, ko je nato rodila mojega brata, je bil ta povsem normalen. Zdravnik, ki je prišel v porodniško sobo, menda ni mogel verjeti in se je samo čudil. Moj brat je tudi danes, ko je star 18 let, povsem zdrav.
Pa naj kdo reče, da to zdravnikovo ravnanje ni bilo skrajno nesramno in nečloveško. Če je bil že prepričan v to, da se bo otrok rodil prizadet, bi to lahko otrokovi mami vsaj povedal na čuteč, prijazen, empatičen način, torej tako, kot naj bi se zdravniki obnašali. In konec koncev bi lahko upošteval tudi možnost, da se moti – nihče ne more vedeti, kako se bo življenje obrnilo in kaj se bo zgodilo, ker nihče ni bog in nihče ni vseveden – niti zdravniki ne. Marsikdaj še posebno oni ne.

Spoštovani

Še moja zgodba…
Zaradi težav so me napotili pred kratkim k nevrologu.
Ko sem vstopila sem bila v slabem stanju. Že takrat me je bolela glava, da sem komaj gledala.
Zdravnica je sprva rekla: Imaš 10 min časa da poveš kaj ti je. Nimam več časa. Bila je skrajno neprijazna in jaz od šoka nisem mogla niti govoriti. Ustrašila sem se je. Na hitro nekaj zjecljala in šla ven. Počutila sem se kot zadnja budala na tem svetu. Kot da sem prišla na uro gledat v ordinacijo. Še sedaj me boli glava in ne vem kaj naj. A k njej ne grem več….

Doctors told to apologise to patients when they make mistakes
Doctors must apologise to patients and admit when they have got it wrong under guidance being issed today by the General Medical Council.

Doctors told to apologise to patients when they make mistakes
Doctors must apologise to patients and admit when they have got it wrong under guidance being issed today by the General Medical Council.

Tako so uredili ta problem v Angliji naj bo slo doktorjem to za vzgled.

Mislim, da sem med ginekoloskim pregledom pred leti dozivela eno najbolj neprijetnih in neprofesionalnih vedenj zdravstvenih delavcev do sedaj.

Med samim pregledom je v ordinacijo nepovabljena vstopila sestra, z namenom pobrati zdravniske pripomocke namenjene za razkuzevanje. Ni potrkala in se ni menila za zdravnikovo prigovarjanje: “Sesta, ne sedaj”. Sla je mimo njega in mimo mojih na stezaj razsirjenih nog na ginekoloski mizi. Zdravnik se je s hrbtom obrnil v smeri proti meni in me nekako poskusal zascititi in zakriti, ma sestra se ni dala motiti.

Ja kaj sta pa pocela sama tam v sobi.A ne ves da mora biti pristojna zenska oseba ce je ginekolog moski. Ze sam ginekolog bi moral vstrajati na tem za svojo lastno zascito. Tu.mam zdravilo, drugic ga obtozi da te je hotel posiliti.

Zobozdravnik Raid Wahibi je zelo nevestno in evidentno malomarno zdravil mojo sosedo Marijo. Bila je cela zatečena, v gnoju in ji ni pomagal. Ko ji je izdrl 2 zoba, ji je notri ostala korenina, ki jo je nato reva sama želela izdreti. Ni več upala k njemu. Ko res ni šlo več in je bila zatečena bolj kot jaz po rinoplastiki, je šla nazaj k njemu in jo je vprašal, če je padla ali jo je mož udaril po obrazu, da je takšna. Nato, ko je povedala po resnici, pa se je še drl nanjo. Soseda ga ne bo prijavila, ker si ga ne upa, ga bom pa jaz.