Prosim za nasvet
Prosila bi vas za nasvet.
Hčerko je pred mesecem dni pustil fant. Čisto na hitro, tako rekoč čez noč. Bil je njena prva »prava« ljubezen in jasno, da se ji je svet obrnil na glavo. Stalno se sprašuje zakaj, kaj je bilo narobe, kaj bi lahko naredila drugače.
Oba z možem vidiva, da zelo trpi. Stojiva ji ob strani kolikor lahko oziroma kolikor sploh pusti. Pa saj kaj dosti ne moreš. Tolažiš, poveš da si tukaj, če rabi pogovor, objem. Če sva pa že preveč vsiljiva z najinimi nasveti, nama to tudi pove.
Jasno se vidi, da še vedno upa, da bo spoznal, da je naredil napako in jo bo poklical. A to se ne zgodi in bojim se, da bo zaradi tega še bolj na dnu, oziroma, da bo to njeno »žalovanje« trajalo predolgo. Vem, da smo ljudje različni in vsak preboleva po svoje in tudi različno dolgo. Bojim pa se, da bo preveč padla na dno oziroma da sama ne bo znala preboleti – ker je zelo občutljivo dekle.
Imate morda kakšen nasvet, pristopiti, če bo rabila pomoč ?
Hvala že vnaprej.
Pozdravljeni!
Se opravičujem za pozen odgovor. Ponesreči sem vaš odgovor zapisali pod drugo objavo.
Glede na opisano se mi zdi, da ste dobro pristopili. Dali ste ji vedeti, da ste na voljo in v oporo. Normalno je, da je prekinitev partnerstva lahko velika izguba. Proces žalovanja v prekinjenih partnerstvih se glede intenzivnosti in po načinu žalovanja primerja tudi z žalovanjem ob smrti bližnjega. Gre za velik stres. Način in intenzivnost žalovanja je povezana tudi z našimi preteklimi izkušnjami in morebitnimi travmami, ki smo jih doživljali v zgodnjih letih življenja. Zavestno teh situacij večinoma ne povezujemo, so pa nezavedni mehanizmi tisti, ki poskrbijo za njeno spominjanje.
Kako je vaša hčerka zdaj? Upam, da je bolje. Takšne izkušnje so nedvomno izjemno težke, so pa tudi priložnosti za osebno rast. Težko je gledati svojega otroka, ki trpi, najraje bi to bolečino sami prevzeli, pa vendar je tudi to pomemben del življenja.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni.
Hvala za odgovor. Hči je boljše, kot je bila na začetku. Sicer se ga še spomni včasih oziroma ga omeni, a ne tako pogosto kot na začetku.
Tudi jaz upam, da je bila to priložnost za osebnostno rast. Tudi sama se zaveda, da je žal velikokrat preveč naivna in preveč hitro nasede lepim besedam, ki se žal vedno ne izkažejo za iskrene.
Tako je kot ste rekli – svojega otroka gledati kako trpi, je zelo težko. Če bi lahko, bi bolečino prevzel kar nase, samo to ne gre. Malo me skrbi, ker nima prav veliko prijateljev in je kar veliko doma. Oktobra zopet začenja s študijem, tudi dela ob študiju, tako da upam, da se bo zamotila in spoznala kakšne nove ljudi.
Pozdravljeni,
Prosim vas za nasvet, ker ne vem, kaj naj si mislim o partnerju, (s katerim ne živiva skupaj,) ki stalno govori, kako sem všeč njegovemu sinu in da ga nebi motilo, če bi imela intimne odnose s sinom in njim skupaj? Strogo sem povedala, da tega ne mislim početi in da me postavlja v cenen položaj, ampak, to občasno ponavlja že od začetka najine zveze. Vsakokrat, ko nanese na to, ga manj maram in mislim, da če sem mu jasno rekla NE, bi moral s temi idejami in govorom prenehati, če me ljubi, kot to stalno ponavlja, ali pa je čas, da greva narazen. On vedno vse obrne tako, da je revež, ker iskren, da ni on kriv, ker sem vseč njegovemu sinu. Tudi na splošno v življenju in v vseh primerih je tako ” jaz nisem kriv ”
Ali je to kakšna psihična motnja? Rada bi razumela.
Najlepša hvala za odgovor
zaskrbljena mama614, 20.08.2021 ob 09:51
Prosila bi vas za nasvet.
Hčerko je pred mesecem dni pustil fant. Čisto na hitro, tako rekoč čez noč. Bil je njena prva »prava« ljubezen in jasno, da se ji je svet obrnil na glavo. Stalno se sprašuje zakaj, kaj je bilo narobe, kaj bi lahko naredila drugače.
Oba z možem vidiva, da zelo trpi. Stojiva ji ob strani kolikor lahko oziroma kolikor sploh pusti. Pa saj kaj dosti ne moreš. Tolažiš, poveš da si tukaj, če rabi pogovor, objem. Če sva pa že preveč vsiljiva z najinimi nasveti, nama to tudi pove.
Jasno se vidi, da še vedno upa, da bo spoznal, da je naredil napako in jo bo poklical. A to se ne zgodi in bojim se, da bo zaradi tega še bolj na dnu, oziroma, da bo to njeno »žalovanje« trajalo predolgo. Vem, da smo ljudje različni in vsak preboleva po svoje in tudi različno dolgo. Bojim pa se, da bo preveč padla na dno oziroma da sama ne bo znala preboleti – ker je zelo občutljivo dekle.
Imate morda kakšen nasvet, pristopiti, če bo rabila pomoč ?
Hvala že vnaprej.
Zdravo mene zanima ce lahko imas spolne odnose v zacetku nosecnosti
Pozdravljeni,
Razmišljanje, ki ga opisujete, je izjemno nenavadno in je zaskrbljujoče. Razumeti je treba, da so nekatere seksualne prakse, kot je ta, ki jo vaš partner predlaga, močno tabuizirane in etično vprašljive. V večini družbenih kontekstov je ideja spolnih odnosov med staršem in otrokom (tudi če je otrok odrasel) zelo neprimerna in celo nezakonita. Poleg tega je pomembno spoštovati vaše meje in vaše pravice do tega, da se počutite varno in spoštovano v vašem partnerskem odnosu.
To lahko nakazuje na številne stvari, vključno s tem, da vaš partner morda ne razume ali ne spoštuje meja in norm družbene primernosti. Lahko tudi kaže na to, da ima neprimerne ali nerealne seksualne fantazije, ki morda ne upoštevajo vaših meja ali soglasja. Vse to so lahko znaki težav v njegovem odnosu do seksualnosti in odnosov.
Za natančnejšo analizo bi morali pogledati širši kontekst njegovega vedenja, njegovih vrednot in njegovega duševnega zdravja. Vendar je ključnega pomena, da se počutite varno in spoštovano v vašem odnosu. Če se počutite nelagodno, zaskrbljeno ali prestrašeno zaradi njegovih predlogov, je pomembno, da to jasno povejte in da poiščete pomoč, če je to potrebno.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Anonimno 6901, pozdravljeni!
Najbolje bo, da svoje vprašanje zastavite na drug forum, Dr. Pušenjaku: https://med.over.net/forum/kategorija/zdravje/ginekologija/abc-ginekologije-in-porodnistva-8/
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj