Prosim za nasvet

Prosila bi vas za nasvet.


Hčerko je pred mesecem dni pustil fant. Čisto na hitro, tako rekoč čez noč. Bil je njena prva »prava« ljubezen in jasno, da se ji je svet obrnil na glavo. Stalno se sprašuje zakaj, kaj je bilo narobe, kaj bi lahko naredila drugače.


Oba z možem vidiva, da zelo trpi. Stojiva ji ob strani kolikor lahko oziroma kolikor sploh pusti. Pa saj kaj dosti ne moreš. Tolažiš, poveš da si tukaj, če rabi pogovor, objem. Če sva pa že preveč vsiljiva z najinimi nasveti,  nama to tudi pove.


Jasno se vidi, da še vedno upa, da bo spoznal, da je naredil napako in jo bo poklical. A to se ne zgodi in bojim se, da bo zaradi tega še bolj na dnu, oziroma, da bo to njeno »žalovanje« trajalo predolgo. Vem, da smo ljudje različni in vsak preboleva po svoje in tudi različno dolgo. Bojim pa se, da bo preveč padla na dno oziroma da sama ne bo znala preboleti – ker je zelo občutljivo dekle.


Imate morda kakšen nasvet, pristopiti, če bo rabila pomoč ?


Hvala že vnaprej.

Pozdravljeni!


Se opravičujem za pozen odgovor. Ponesreči sem vaš odgovor zapisali pod drugo objavo.

Glede na opisano se mi zdi, da ste dobro pristopili. Dali ste ji vedeti, da ste na voljo in v oporo. Normalno je, da je prekinitev partnerstva lahko velika izguba. Proces žalovanja v prekinjenih partnerstvih se glede intenzivnosti in po načinu žalovanja primerja tudi z žalovanjem ob smrti bližnjega. Gre za velik stres. Način in intenzivnost žalovanja je povezana tudi z našimi preteklimi izkušnjami in morebitnimi travmami, ki smo jih doživljali v zgodnjih letih življenja. Zavestno teh situacij večinoma ne povezujemo, so pa nezavedni mehanizmi tisti, ki poskrbijo za njeno spominjanje.


Kako je vaša hčerka zdaj? Upam, da je bolje. Takšne izkušnje so nedvomno izjemno težke, so pa tudi priložnosti za osebno rast. Težko je gledati svojega otroka, ki trpi, najraje bi to bolečino sami prevzeli, pa vendar je tudi to pomemben del življenja.


S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni.

Hvala za odgovor. Hči je boljše, kot je bila na začetku. Sicer se ga še spomni včasih oziroma ga omeni, a ne tako pogosto kot na začetku.

Tudi jaz upam, da je bila to priložnost za osebnostno rast. Tudi sama se zaveda, da je žal velikokrat preveč naivna in preveč hitro nasede lepim besedam, ki se žal vedno ne izkažejo za iskrene.

Tako je kot ste rekli – svojega otroka gledati kako trpi, je zelo težko. Če bi lahko, bi bolečino prevzel kar nase, samo to ne gre.  Malo me skrbi, ker nima prav veliko prijateljev in je kar veliko doma. Oktobra zopet začenja s študijem, tudi dela ob študiju, tako da upam, da se bo zamotila in spoznala kakšne nove ljudi.

 

 

 

New Report

Close