Hahaha! Res si hecna!
Ja, varanje je lahko še marsikaj drugega.
Seksualno varanje je le vrh. Vedno je prej bilo še kaj, še več takih ali drugačnih prestopanj meja, za katere sva se dogovorila.

No glej, če ti hočeš na vsak način nekako opravičiti varanje svojega bivšega s tem, da si ga tudi ti varala, ker si na primer povzdignila glas, prav. In da opravičuješ varanje v primerih, ko ima par probleme. Saj so celo katoliški župniki toliko časa razpravljali, da so našli izgovor za spolni odnos brez namena prokreacije. Zakaj bi potem bili mi, neposvečeni smrtniki, tako zadrti pri varanju.

Glede na to, da me je bivši mož, ko se je zaljubil v drugo, ne samo fizično varal, ampak tudi zaničeval, poniževal, ignoriral in odklanjal kakršen koli telesni stik z mano (pustimo, da je hkrati zanemarjal tudi otroke) – poudarjam, ne jaz njega, on mene – ti povem, da so pa spolni odnosi vseeno nekaj drugega.
Ne vem sicer, kako ti gledaš na to, če so zate bolj neka fizična dejavnost, ki ni povezana s čustvi, nekaj, pri čemer se ne razgališ ne samo telesno, ampak tudi čustveno in umsko, okej, potem te popolnoma štekam, da seks enačiš s prepiri.
Jaz sem glede tega drugačna in ko je nekaj, za kar sva se zmenila, da je samo najino, nesel v drugo posteljo, se mi je dobesedno podrl svet.
Pravičniki … he he.
In kolikor slišim zgodbe varanih in varajočih, pa berem zgodbe tukaj gor, tistih ki varajo in tistih, ki so prevarani, je le redko doma taka štala, da si mislim, hvala bogu, da je našel/našla nekoga za tolažbo.

No glej, če ti hočeš na vsak način nekako opravičiti varanje svojega bivšega s tem, da si ga tudi ti varala, ker si na primer povzdignila glas, prav. In da opravičuješ varanje v primerih, ko ima par probleme. Saj so celo katoliški župniki toliko časa razpravljali, da so našli izgovor za spolni odnos brez namena prokreacije. Zakaj bi potem bili mi, neposvečeni smrtniki, tako zadrti pri varanju.

Glede na to, da me je bivši mož, ko se je zaljubil v drugo, ne samo fizično varal, ampak tudi zaničeval, poniževal, ignoriral in odklanjal kakršen koli telesni stik z mano (pustimo, da je hkrati zanemarjal tudi otroke) – poudarjam, ne jaz njega, on mene – ti povem, da so pa spolni odnosi vseeno nekaj drugega.
Ne vem sicer, kako ti gledaš na to, če so zate bolj neka fizična dejavnost, ki ni povezana s čustvi, nekaj, pri čemer se ne razgališ ne samo telesno, ampak tudi čustveno in umsko, okej, potem te popolnoma štekam, da seks enačiš s prepiri.
Jaz sem glede tega drugačna in ko je nekaj, za kar sva se zmenila, da je samo najino, nesel v drugo posteljo, se mi je dobesedno podrl svet.
Pravičniki … he he.
In kolikor slišim zgodbe varanih in varajočih, pa berem zgodbe tukaj gor, tistih ki varajo in tistih, ki so prevarani, je le redko doma taka štala, da si mislim, hvala bogu, da je našel/našla nekoga za tolažbo.
[/quote]

Igzekli! Častim deci črnega!

No glej, če ti hočeš na vsak način nekako opravičiti varanje svojega bivšega s tem, da si ga tudi ti varala, ker si na primer povzdignila glas, prav. In da opravičuješ varanje v primerih, ko ima par probleme. Saj so celo katoliški župniki toliko časa razpravljali, da so našli izgovor za spolni odnos brez namena prokreacije. Zakaj bi potem bili mi, neposvečeni smrtniki, tako zadrti pri varanju.

Glede na to, da me je bivši mož, ko se je zaljubil v drugo, ne samo fizično varal, ampak tudi zaničeval, poniževal, ignoriral in odklanjal kakršen koli telesni stik z mano (pustimo, da je hkrati zanemarjal tudi otroke) – poudarjam, ne jaz njega, on mene – ti povem, da so pa spolni odnosi vseeno nekaj drugega.
Ne vem sicer, kako ti gledaš na to, če so zate bolj neka fizična dejavnost, ki ni povezana s čustvi, nekaj, pri čemer se ne razgališ ne samo telesno, ampak tudi čustveno in umsko, okej, potem te popolnoma štekam, da seks enačiš s prepiri.
Jaz sem glede tega drugačna in ko je nekaj, za kar sva se zmenila, da je samo najino, nesel v drugo posteljo, se mi je dobesedno podrl svet.
Pravičniki … he he.
In kolikor slišim zgodbe varanih in varajočih, pa berem zgodbe tukaj gor, tistih ki varajo in tistih, ki so prevarani, je le redko doma taka štala, da si mislim, hvala bogu, da je našel/našla nekoga za tolažbo.
[/quote]

Glede na to, da me je bivši mož, ko se je zaljubil v drugo, ne samo fizično varal, ampak tudi zaničeval, poniževal, ignoriral in odklanjal kakršen koli telesni stik z mano (pustimo, da je hkrati zanemarjal tudi otroke) – poudarjam, ne jaz njega, on mene – ti povem, da so pa spolni odnosi vseeno nekaj drugega.

Torej prvo, podčrtano in odebeljeno so zate, če seksa s 3.osebo ni: zgolj PREPIRI… ??!..
In, če bi ostalo na tem, in te mož ne bi prevaral seksualno s 3.osebo, bi zate bilo pač ZANIČEVANJE, IGNORIRANJE, PONIŽEVANJE, ZANEMARJANJE VAJINIH SKUPNIH OTROK, zgolj pač “navadno” prepiranje?!?
Pa zakonska OBLJUBA (predvidevam, da sta bila poročena) “v dobrem in slabem”, ki je bila zagotovo z njegove strani poteptana, tudi ne bi bilo varanje? (Govorim hipotetično, v primeru, da te ne bi seks.prevaral)?
Tukaj nekako ni zate čustvenih zlorab oz.so kar dovoljene, tolerirane?
Vse se pa čustveno “sesuje”, ko svoj del telesa vtakne v drugo telo?
Zanimniva selekcija čustev.
Ni kaj.

..in ko je nekaj, za kar sva se zmenila, da je samo najino, nesel v drugo posteljo,

..misliš, ko sta se zmenila, kot tudi vse zgoraj, “v dobrem in slabem”, spoštovanje, ljubezen, pozornost, sodelovanje, kar je že itak PREKRŠIL, ampak to itak ni očitno bilo “vajino”, te je prizadelo zgolj in samo, ker je to “vajino” (si prepričana, da je bilo “to vajino” TVOJA last?) nesel v drugo posteljo..??

Še enkrat: zanimnivo selektiraš čustva.

In ravno obratno, kot sklepaš, mene boli že to prvo; LAŽNE OBLJUBE spoštovanja, pozornosti, sodelovanja, iskrenosti, vse tisto, kar sva si izrekla “v dobrem in slabem” in česar se ni želel niti potruditi POGOVORITI (obiskati terapijo), kaj šele priznati, da so bile obljube prazne.
In zame je to varanje. Obljubil je nekaj, pod lažno prisego.

Ok zate ni.
VSE je pravzaprav dovoljeno, razen, kot je stepni nekje pisal o “vtičnicah in vtičnikih”, VSE RAZEN SEKSA S TRETJO OSEBO.

No, vsaj nečemu smo prišli do dna.
Kaj je ZARES nekomu “varanje”.

Se pa bojim, da tak pogled, izredno selektiven, glede na “varanje” pravzaprav nehote podpira dejanja in obnašanje manipulatorjev. Pravtako ohranja žrtve tam kjer so.

Zakaj?
Ker se miselnost slehernika ohranja v takšnem in podobnem kontekstu:

Dokler tretje osebe ni, so manipulacije dovoljene, tako verbalne kot fizične. Kajti to ni varanje in potem je ok; saj ni tako hudo, saj se samo “PREPIRATA”.
In krog zlorabe ostaja.

Mogoče tega ne vidiš.

In btw nikomur tega ne privoščim, tudi tebi ne, kar se ti je zgodilo, niti ne zagovarjam, to kot nekaj nepomembnega.

Vendar ozek pogled zgolj in samo na varanje, kot na seksualno nezvestobo, dopušča, da se dejanski problem dveh v odnosu (in to je NEISKRENOST, LAŽI znotraj komunikacije, NEODKRITOST drug do drugega) spregleda.

In to je žalostno, včasih usodno, in ima, verjemi, lahko veliko več čustvenih posledic, ran, kot si ljudje pravzaprav nežlijo niti predstavljati, še manj s tem ukvarjati.

“Potrpi, saj ni tako hudo. Saj bo bolje.” ..so ponavadi tipične floskule..

Manipulator pa izsiljuje naprej..

Bravo Lea39
Niti psihoterapevt nebi tako vredu analiziral nase ljube Zarne – in ce sedaj nebo imela globjega uvida:) , oziroma ce se nebo globje zamislila nad samo seboj, ne bo nikoli spregledala, se ne razumela in ne naredila koraka naprej

Upam, da nebo ostala jezna deklica, skregana sama s seboj in s celim svetom- zaradi cesa ze?!

Zarna…ni vredno 🙂
Zivljenje je eno samo…

Lp

…vedno je tako in seksualna prevara je le kulminacija težav v nekem odnosu, a vprašanje je, koliko lahko prevarani prej stori v smeri izboljšanja odnosa, ker takrat, ko nekdo prestopi mejo spoštljivosti v nekem odnosu, odločitev še o seksualnem varanju, kot višku egotripa in občutka nadvlade na partnerjem, ni več daleč.
Te reči so med seboj povezane kot posamezne rinke verižice… res pa je, da je na koncu tista, največja rinka, ki služi zapenjanju verižice… in ko še ta (seksualna prevara), kot kulminacija težav v odnosu spolzi skozi dlan, takrat zaboli, zreže….
…včasih pa se pri tej, zadnji rinki vse skupaj ustavi, a to je redko, zelo redko.

Običajno se pari zganejo šele ob seksualni prevari: prešuštvu. Dokler se vara na vse ostale načine, že nekajkrat opisane v tej temi, nenazadnje tudi v podani temi: Zvestoba (v digitalnem in siceršnjem svetu)?, se ponavadi ne zgodi nič.

Bi pa morali na zakonsko terapijo dejansko takoj, ko se katerakoli oblika varanje začne – t.j. laž in manipulacije.

Besede so tu zelo pomembne. Varanj, nezvestob je zelo veliko različnih oblik in ker predstavlja to laž, škodi zakonskemu paru.
Prešušvo je specifično, seksualno varanje, ki se ga lahko izraža tudi z metaforami: skok čez plot, nasadia mu je roge itd

SSKJ:

prešúštvo
spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu ♪

várati
1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled
2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom
3. star. goljufati: varati pri kartanju

várati se
1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju
2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo

prevárati
1. z določenim namenom zavesti koga v zmoto: prevarati prijatelja; prevarati koga z lepimi besedami / prevarati nasprotnika v igri; prevarati sovražnika
2. navadno v zvezi z za povzročiti, narediti, da kdo ne dobi, kar pričakuje, kar bi moral dobiti: prevarali so ga za nagrado; pren. prevarali so ga za ljubezen
3. postati nezvest: prevarati moža; dekle je že večkrat prevaral; prevarala ga je s sosedom ● ekspr. njegova prijaznost naj te ne prevara on ni tak, kot se zaradi njegove prijaznosti zdi; ekspr. slutnje ga niso prevarale so se uresničile; ekspr. upanje ga je prevaralo ni se zgodilo to, kar je upal; ekspr. s cigareto prevarati prazen želodec s kajenjem cigarete zmanjšati občutek lakote

Izpostavljanje zgodbe na javnem forumu pa je tako del manipulacije.. toerj varanje.

Vsak človek, ki se znajde v stiski, se ponavadi obrne na bližnje. Prednosti so, kot rečene že v tem, da se pozna obe strani.
Kot drugo, se lahko obrnejo neposredno na terapevte.. se odločijo za terapijo in pomagajo sebi ali obema partnerjema.
Lahko se pisno obrnejo neposredno na terapevt.
Lahko pošljejo ZS moderatorju – terapevtu.

Skratka veliko enih koristnih in uporabnih poti, da pridejo do odgovorov, ki jih morijo. Ampak ne, gredo jih postavljati na javno internetno stran in to še na nemoderiran forum, kot je “Starševski čvek” ali pa “Ženski in moški čvek”.
Namen je tu jasen: igranje vloge žrtve.. nadaljevanje manipulacije in laži – varanja.

Teme, ki so podane na moderiranem delu strani, kot je npr. ta forum “Ločitev, nezvestoba in varanje”, je nekje vmes. Šele iz zapisanega ter prevsem reakcij in odgovorov kreatorja teme lahko sodiš ali je namen takšen ali drugačen.

Pozdravljeni,
naj navedem nekaj stvari: prvič pišem na forum; se strinjam s prebranim; ne igram vlogo žrtve; me zanima samo vaše mnenje, ker berem konstruktivne debate; hodim na psihoterapijo in se pogovarjam s prijatelji.
Vprašanje se glasi tako:
Kaj bi na mojem mestu naredili, če bi ugotovili, da vas je partnerka prevarala v nosečnosti? ni še rodila. Trenutno sem odrezan od vsega, kar ima veze s nosečnostjo.
Zadeve ne bi podrobno razlagal, a lahko zagotovim, da kakšne velike krivde ne nosim, razen te, da se v tem stanju nisem bil in ne bom sposoben konstruktivne debate s bivšo.
Lp

Na tvojem mestu, bi se natanko to; pogovorila s svojo terapevtko.

Sekundiram Lei39, kjer priporočam obisk terapevta.. najprej sam, nato morebiti s partnerjem. Terapevt lahko poskrbi za to, da se stvari lahko skomunicira, da se ne zataknemo v svoji ranljivosti,ki ga je dejanje nedvomno povzročilo.
Obrnil bi se tudi na vse bližnje vam ljudi, ki znajo biti dovolj tolerantni in prijateljski, da vam prisluhnejo.
V nobenem primeru pa vam ne bi svetoval, karkoli ukrepati v smeri vajinega odnosa. Tega se lotimo, ko so stvari skomunicirane in imamo trezno glavo.

Tehnično
Spomnim se raziskav, kjer se ženskam spremeni “okus” za moškega ob velikih hormonskih spremembah: začetek in konec nosečnosti, kot tudi jemanja kontracepcijskih tabletk.
“Zadiši” jim drug tip moškega. Na Coolidgeov efekt so namreč ženske bolj občutljive (Lesbian death bed), kar sem opisal tule: ”Tabletka za monogamijo?”
Evolucijsko, gledano pred nastankom sodobne civilizacije, torej 10 in več tisoč let nazaj, so imeli otroci iste matere, ki pa so imeli različne očete več možnosti za preživetje – različni imunski sistemi.
Naš cvilizacijski razvoj, oz. “izumi” družbenih pravil ter idej, namreč evolucija še ni uspela dohiteti.. velja tudi v prehrani in posledični prekomerni teži (možgani se ne znajo upreti sladkorju, soli, mastnemu..).

Tehničen pogled, vem, da ne pomaga.. tudi meni ni, ko se mi je zgodilo dokaj podobno.. saj tehničen vidik ničesar ne spremeni. Spremeni pa terapija.. vaša in nato skupna. Priporočam vam jo čim prej.
Čustva namreč ugrabijo človeka.. in lahko čisto napačno vidimo svet, prepričujejo nas, da ni možna rešitev. Da je vsega konec.. itd.

Naj te ne skrbi zame in za moje globine, lepo prosim. Gotovo imaš dovolj dela sama s seboj in svojim pragom.

ciaoo žarnica 🙂

moj prag je spucan , naj te ne skrbi 🙂 – sama sproti brišem blato iz mojih čevljev , drugi pa se MORAJO SEZUTI, PREDEN V MOJO HIŠO VSTOPIJO !

si razumela draga pupka?

veš kaj ti jaz svetujem ? imej se rada in spoštuj samo sebe – pa še zmerom tudi to nebo garancija, da te nebo nihče varal in da tudi sama kdaj neboš varala ( ker kljub vsem moralnim vrednotam in prisegam na njih – smo vsi krvavi pod kožo 🙂 in pa zarečenega kruha se zares zelooo dosti v življenju poje:)

jaz npr. sem bila najprej prevarana ….in sama sem tudi kasneje prevarala….pa v naslednjem obdobju sem celo odprto zvezo dorekla….pa ni dolgo kar sem vdova postala…..pa tudi ljubimca mi je cesta leto dni nazaj vzela…

ostali so mi še otroci, vnuki in pravnuk ….

ampak nikoli se ne ve 🙂

Žarna….

VSAK JE SAM- OSTANE SAM..( saj poznaš to prelepo pesem ?! )

jaz kljub mojim letom še nisem obupala – ker samo enkrat se živi 🙂

Nič strašnega. To je pač dobra šola za tistega, ki sam ne zna opaziti oziroma spoznati, če so stvari dejansko res še iste ali pa ti nekdo samo zatrjuje, da so še iste. Saj ne zagovarjam zgornjega, ampak v življenju se to dogaja mnogim, zato se mora človek naučiti postati čim bolj samostojen. Bolj kot si samostojen, manj se zanašaš na partnerja in manj kot se zanašaš nanj, bolj je le ta lahko sproščen, samosvoj, svoboden. Nadzirati partnerja nima smisla. Če želi to svobodo izkoristiti tako, da te “vara”, naj. Tudi ti si svoboden in lahko greš, ko ti odnos več ne odgovarja.

Nič strašnega. To je pač dobra šola za tistega, ki sam ne zna opaziti oziroma spoznati, če so stvari dejansko res še iste ali pa ti nekdo samo zatrjuje, da so še iste. Saj ne zagovarjam zgornjega, ampak v življenju se to dogaja mnogim, zato se mora človek naučiti postati čim bolj samostojen. Bolj kot si samostojen, manj se zanašaš na partnerja in manj kot se zanašaš nanj, bolj je le ta lahko sproščen, samosvoj, svoboden. Nadzirati partnerja nima smisla. Če želi to svobodo izkoristiti tako, da te “vara”, naj. Tudi ti si svoboden in lahko greš, ko ti odnos več ne odgovarja.
[/quote]

Za tole bi te pa kar kušnil!
No… se ne bi spodobilo, plačam pa pijačo!

Prej ali slej boš spoznal, da ni s tem zavrnila tebe in vse to kar ti si. Ne določa te drugi, ne definira te ona.. temveč ti. Imaš to svobodo, kot ti je že Marko višje omenil.

Nič od tega ti bi ne bilo potrebno trpeti med bonobi, ki jih ravno omenjaš. Pri teh “šimpanzih”, polovične velikosti, se ljubijo tako kot ljudje: s pogledom v oči. Vendar obstaja bistvena razlika, da je seks del družbene pomiritve, socializacije. Noben samec ni zavržen ali izločen.. Vsi dobijo. Zato so dokaj umirjena družba. Matriarhat.

V Patriarhatu pa se mora samec nenehno boriti za samico in če je nima je omega – “luzer”… nimaš jajc in te mambo jambo statusni pogledi na življenje.

Evolucijsko gledano, imajo gorile najmanša moda, ker so tudi goriline samice najmanj promiskuitetne. Šimpanzi imajo največja moda, ker so tudi šimpanzinje najbolj promiskuitetne.

Ugani, kjer smo ljudje?

Med gorilami in šimpanzi. To pomeni, da ni ne ena, ne druga stran “zvesta”. To je človeški koncept. Ideal.

Da se lahko uresniči, morata oba slediti temu idealu in prav tu je najšibkejša točka monogamije. Le redki, ji dejansko sledijo. Poglej samo vse nesrečne pesmi, knjige, filme in seveda teme tega foruma.

Bistveno in tudi dokaj zagamno vprašanja, ki ga pogosto postavlja Levinja39, pa je:
“Kako to, da si se nadpošten človek, primat med primati, odločil za tako nizkotno zahrbtno samico, promiskuitetno šimpanzinjo?”

Tisoče drobnih stvari sestavlja vzroke, zakaj se zaljubimo.. nekaj je tehničnih, drugi so psihološki.. ampak nihče še ni uspel narediti dejanske sintakse tega dogajanja.
Predvidevam, da tudi za obratno smer, za prešušništvo.. gre podobno za tisoče malih stvari. Spremniš eno, in se spremeni vse ostalo.

Hormoni pa so stvar, ki bistveno vplivajo na to, kdo smo ter kaj čutimo.
Kaj je kemično gledano, s hormoni podpisano, ljubezen, sem že TUKAJ.

Ravnovesje hormonov, se spremeni in že imamo različne psihične ali kronične bolezni.. Hormoni, so naš “Zlatolaskin pas”, samo malo spremeniš in imaš čisto drug pogled na življenje, postaneš drugačna osebnost.
Ali kot je rekel Neil DeGrasse Tyson (National Geographic – Star Talk s Helen Fisher), da mu je kolega znanstvenik, ki si je dal spremeniti spol rekel: “Dvomim v svobodno voljo.”
Toliko se mu je namreč spremenil pogled na svet.

Kontracepcijske tabletke, druge hormonske terapije in dogodki, kot seveda sama nosečnost ter nje konec enako hudo vplivajo na to, kdo človek tisti trenutek je.

Za prešuštvo seveda niso vedno povod hormoni. So pa lahko eden izmed faktorjev, ki na to vplivajo. Če recimo nekdo aktivno ignorira svojega partnerja mu s tem povzroča enako bolečino, kot če bi ga pretepal.

Paradoks vsega skupaj pa je, da niti ne potrebuješ ignorirati, temveč si iskren in odprt do svojega partnerja.. a bo ta vseeno prevedel tvoje ravnanje v BOLEČINO.

Lost in translation[/url].

Od enega do drugega človeka, se informacija popolno transformira.. podobno, kot ona otroška igra: telefonček.. kjer prvi igralec zašepeta stavek v uho drugemu, ta nato tretjemo in tako naprej.. na koncu stavek ni več prepoznaven, ko ga zadnji v vrsti pove na glas.
Enaka stvar se lahko zgodi zgolj med dvema.. o tem sem že (poglej nazaj, ko rečem: drevo – si bo vsak predstavljal drugačnega).

Meni osebno najbolje razloženo v knjigi: PRASCI – Zakaj vedno naletim na napačnega
[img]http://felix.si/9123-11687-large/prasci-zk.jpg[/img]

V poglavju, ki mislim da se glasi: “Očka je bil prvi..” govori o tem, kako je bila kot deklica ob nestanovitem ali odsotnem očetu prizadeta. Zato v ravnanjih svojih moških, vedno vidi in čuti to isto prizadetost.. in posledično v njih vidi “prasce”. Je prizadeta, užaljena.. in prej ali slej odide, oz. če je šibkejša prevara.. oz. se skriva in pretvarja.. skratka: se zavaruje.. na najboljši način, ki ga takrat pač zmore.

Ampak bori se starim duhom v sebi, ne z aktualno realnostjo. Prekletstvo moči čustev, da nam prikazujejo krepko obarvano realnost.. tako kot vidimo svet popolnoma drugače, če smo ravno skregani s partnerjem.. ali ko smo v največji simbiozi zaljubljenosti.

Ampak hec je, da se ženske (velja tudi obratno: moški) potem sprašujejo tako, kot v naslovu knjige: Zakaj vedno naletim na napačnega?
Ker se nikoli ne lotijo izvora čusteve, vedno le posledic.. t.j. svojega partnerja, namesto, da bi razčistila prvotne čustvene brazgotine iz razmerja z domačimi.
Ampak, privlačimo se prav zato.. da preigravamo ta “manjko” osnovnih družin.. poleg seveda vsega tehničnega (zdravje:simetrija, višina, lasje, čistost kože…; feromoni: različnost imunskih sistemov..)
Dokler srečujemo “prasce”, toliko časa točno to več kot očitno potrebujemo..

In prav to tudi Levinja39 večkrat omeni: Ponavljanje vzorcev.. če se preveč braniš vpogleda vase in svojih “gumbov” ter imaginarne popolnosti.. tiste skoraj versko fanatične vzvišenosti nadpoštenega, skoraj nezemeljsko idealnega človeka.

Smatranje sebe kot popolnega, da na sebi nimamo nič za narediti glede sebe, nič spremeniti.. in da je vsega zakrivil oni drugi (prešuštniški) prasec.. je popolnoma isto, kot vztrajanje v vlogi žrtve.
Ker vloga popolneža je namreč vloga žrtve. Popolnim se vedno dogajajo izključno nepravice (Calimeroti).

Opravičilo? Izgovor: oni drugi je prasec. Je prešuštnica, prešuštnik.. in torej nimam kaj narediti na sebi!
(Oh, kako se motijo.)

OK.. srd, gnev, jezo.. je koristno ob umazani ločitvi kdaj pretočiti izven sebe, da te ne razjeda.. vendar, če so vsa čutenja usmerjena le navzven.. če je vse, kar počnemo, pretakanje navzven.. potem počnemo točno to: igramo žrtev.
Ker če je drugi vedno samo in zgolj ZLOČINEC.. smo mi: žrtev.

Kdaj torej smo izven tega Rollercoasterja?
Točno takrat, ko nas čutenje jeze do bivšega, njegovega preteklega in sedanjega ravnanja.. čustveno ne ugrabi več. Nimamo več potrebe, da bi ga obtoževali (delali iz sebe izključno nedložno, “popolno” žrtev).
Boli nas še vedno, da ne bo napake. Lahko peklensko boli. Za popenit boli..

Samo nasprotni spol (če smo heteroseksusalni), ne vidimo več kot nek strup. Ločimo med osebo, ki nas je prizadela in ostalimi ljudmi. Predvsem pa smo se nečesa naučili.. podobnega človeka si zelo verjetno ne bomo več izbrali za partnerja.

Je pa seveda velika nevarnost, da gremo raje “igrati na varno”. Temu rečem: ZAPIK. Najdeš partnerje, ki te ne ogroža. Partner za zapik.
To je malce podobno celibatu. Samo, da ga živiš v dvoje.

Konča se enako tragično, kot prvotna zgodba.
Začasni celibat je torej vseeno boljša izbira.

Ampak, kdaj se torej sploh opogumiti in upati pokukati ven, v življenje?

Takrat, ko nismo več žrtev.. takrat, ko nas komentar o tehnikalijah ženskih hormonov ne vrže iz tira. Takrat, ko nisi več ugrabljen..

“Dno srca je težko zaradi pepela spominov.”
Erich Maria Remarque

Ko ni več pepela in ni več “teže”.

Stepnega volka moti izpostavljanje osebnih izkušenj na forumu (morda ne bi škodilo prej preveriti definicijo foruma).
Enači podajanje osebne izkušnje = igranje žrtve. Meni, da je izpostavljanje osebne izkušnje apriori manipulativno.
Po njegovem mnenju je forum povsem neprimerno mesto za izmenjavo osebnih izkušenj, sploh glede ločitve, varanja, nezvestobe… Da se je treba najprej obrniti na najbližje (ki morda celo niso šli skozi podobno izkušnjo). In s čim so si torej naši “najbližji” pridobili kvalifikacijo za pomoč v stiski? Zato, ker nas poznajo? Je to vedno “le” prednost? Bi nas terapevt moral poznati osebno, da nam lahko pomaga? In kdo od bližnjih naj bi nam bil v pomoč? Morda moji predšolski otroci? Ok, oni za psihološko pomoč oz. “kvalificirano” debato najbrž niso primerni. Gremo naprej… starši? kaj pa, če jih nimam? Tete in strici? In zakaj bi bili starši ali sorodniki kaj bolj kvalificirani od povprečnega udeleženca foruma, sploh če sami nimajo podobne izkušnje, premorejo le empatijo in ljubezen – ali niti te ne? Kaj pa prijatelji? Seveda, saj za to pa so prijatelji, v težavah spoznaš prijatelja, kajne? Tudi, če sami nimajo podobne izkušnje za sabo? Boš prijateljem moril mesece in mesece, dokler se ne izkoplješ iz težav?

Gremo naprej… strokovna pomoč. Vsekakor je koristna. Ampak, zakaj naj bi strokovna pomoč izključevala izmenjavo mnenj z udeleženci foruma, ki imajo izkušnjo ločitve ali varanja za sabo?
Skratka SV bi podajanje osebnih izkušenj na forumih kratko malo prepovedal, ukinil. Ampak, komu bi potem pametoval in pisal svoje neskončne puhloglave eseje?

Zakaj sem pa izbral prav njo pa tudi vem in mi je jasno, zato danes ne bi več izbral karakterno enake osebe njej, ker vem kaj je s tem narobe.
O bonobih pa…. matriarhat… Res je, a ta je mogoč izključno zato, ker praktično nimajo naravnih sovražnikov. Ena od posledic tega pa je tudi to, da usluge vračajo s seksom. Samička rada za uslugo “plača” tudi vnaprej in s tem drži skupaj svoj krog… Pri bonobih na koncu ni dosti drugače kot pri navadnih šimpanzih, ustvarijo se klani, le orodje za to je drugačno.
Zanimivo pa bi bilo, ko bi se v njihovem okolju pojavil kak predator. Takrat bi se populacija zelo zmanjšala, če bi preživeli pa bi se njihova družba reorganizirala pa drugačnem kopitu…

Na koncu pa še tvoje dojemanje mene kot nadpoštenega človeka, primata med primati, ki se je odločil za tako nizkotno zahrbtno samico, promiskuitetno šimpanzinjo…
Nimam se za nadpoštenega, sem kar sem in sledim svojim ciljem, tudi izbira samice je bila delno podrejena temu, a se je očitno v vseh teh letih osebnostno toliko spremenila, da je na koncu skoraj nisem več prepoznal. V takem primeru je ločitev edina normalna rešitev in od obeh je odvisno kakšna ta ločitev bo in kako jo bodo preživeli tudi otroci.

…………., a se je očitno v vseh teh letih osebnostno toliko spremenila, da je na koncu skoraj nisem več prepoznal. …………..
[/quote]

Si prepričan, da se je toliko spremenila, ali si bil samo zaslepljen?

Ne vem, kaj tebi osebno pomeni prijateljstvo.. toda v mojem primeru smo si nudili prav tovrstno pomoč, ko drugemu samo prisluhneš.. brez “modrovanja”, napotkov in “rešitev”. Samo poslušali smo se. Slišali.
Ob kriznih časih, celo nekaj let o nekem dogodku. Kjer pa s časom iz poslušanja potem vseeno preraste v dvosmerno debato, ki bogati tako eno, kot drugo stran.
Izmenjavali naslove dobrih knjig, filmov, gledaliških predstav.. s perečo tematiko.. si jih ogledali skupaj, odšli na čaj, debatirali.. ali prebrali knjigo, članek.. in spet govorili pozno v jutro. Včasih zgolj preko emailov.. nekaj tisoč tovrstnih mailov tke naše sobivanje, naše prijateljstvo.
Nikoli nisem bil zavrnjen.
NIkoli nisem nikogar zavrnil. Pa sva do 5h zjutraj pred službo o vsem mogočem..

Enako sem navajen že iz osnovne družine.. kjer vedno predebatiramo vsaj dogodke po svetu, politiko.. kot seveda filme, nadaljevanke, knjige, predstave.. tudi opere. Kadar se dobimo na večjem dogodku razširjene družine, osebnih praznikov.. odideš naložen poln dobrih razmišljanj drugih, alternativnih pogledov.. ter seveda spiskov knjig za prebrat, serij za pogledat..

Enako otroci bolje odnesejo, ko jima obe strani lepo na njihovo starost primeren način, da se jih še vedno ljubi, dasiravno ne živita starša več skupaj. Odnos do njih se ne spremeni.. spremenilo se je samo to, da se s partnerjem ne živi več skupaj.. ker pač ima vsak svojo smer v življenju, željo po rasti, ki se v določenih pogojih pač bistveno razlikuje.
In da, te stvari se povedo tedensko, dnevno.. odvisno od več dejavnikov. Ali pač tega, kar se njim dogaja v odnosu z vrstniki, prijatelji, učitelji.. vedno je veliko tem, kjer se pogovarjaš.
Če ne drugega to, da je lepo, če se imata dva človeka rada, pa čeprav sta istega spola.. zakaj je pravica do abortusa bistvena za ženske in dekleta.. kako to, da sta dva tramova in trije žeblji premagali “sina božjega” (Thoru se to ne bi zgodilo!)
V čem se moti Captain America in v čem Iron Man.. itak pa je Captain America v zadnjih stripih razodet kot speči agent Hydre in se preobrazi v najbolj temnega zločinca.
Podobno se veliko dogaja tudi Kapetanu Gatniku ter Turbosekretu 2000.. in ga bomo lahko gledali kmalu v Kinu.

Potencialno bolečino, samoto.. je potrebno otrokom enako razodeti, ker v nasprotnem primeru si jo razložjo kot starševsko zavračanje njih.. otrok. In potem vse tiste velike besede o tem, kako se jih še veno ljubi, ne pomenijo čisto nič.
Tako, da ja.. pri nas se “mori” tako prijatelje, kot sorodnike in otroke.