Prevarani – kakšen profil avtorjev je to?
Glede na to, da tako podcenjuješ mnenja neznancev na forumu in njihovo kalimerovsko mlatenje prazne slame, vseeno v njihovo “spreobrnitev” in razsvetlitev vlagaš ogromno energije. Tisto kar očitaš drugim (črno-belo vrednotenje “tujih” izkušenj), sama ortodoksno izvajaš. Lepo, da si lahko iz svoje izkušnje varanja lahko potegnila nekaj tudi zase, sploh ker se očitno osebno čutiš precej odgovorna za partnerjevo varanje. Ampak to je pač tvoja zgodba.
Na netu sem prebral veliko izpovedi tistih, ki so varali, zakaj so to počeli, kaj jih je “prignalo” v varanje. Tako tistih, ki varanje obžalujejo in tistih, ki ne obžalujejo ničesar. Guess what? Niti eden od njih ni zvrnil krivdo oz. odgovornost za svoja dejanja na svojega partnerja. Niti eden. Z izjemo neke ženske, ki je priznala, da jo je mož leta seksualno zapostavljal, in da si je zato poiskala ljubimca, čeprav moža še vedno ljubi – in se mu ne želi odpovedati.
So mar varajoči bolj zreli od svojih partnerjev, ki jih na vsak način želijo odvezati odgovornosti za njihova dejanja? In prevzeti na svoja pleča še tisto, kar niso dolžni niti sposobni nositi? In kakšna se zdi perspektiva nadaljnjega odnosa z nekom, ki ga kot nedoraslega otroka odvežeš odgovornosti za storjeno škodo? Tako kot mladoletnemu delikventu, ki pač ni zakonsko odgovoren za svoja dejanja? Ki ga mama vzame v svojo zaščito in prevzame krivdo nase, ker se zaveda svoje odgovornosti za njegovo napačno vzgojo? No, lepa popotnica. Bo prevarantu – v mojem miselnem svetu rečem lažnivcu – to kaj olajšalo osebno rast? You wish…
No, ker te že tako zanima moja osebna izkušnja…
Veš kaj je moja bivša izjavila, ko je bilo varanje razkrito? “ZASRALA SEM, ZAJEBALA SEM!!!!!”
In ne, nikakor ni izjavila: ti si kriv, ker… Ali oba sva odgovorna, ker…
Pa še hecen detajl. Nekaj dni pred razkritjem varanja, sva se iskreno pogovarjala o najinem odnosu, o najini zvezi (njena vzporedna afera je že bila v teku, brez moje vednosti seveda) In ne spomnim se več kdo je zadevo odprl… O tem ali imava glede na leta, ki sva jih preživela skupaj kakšna obžalovanja, primanjkljaje, zamere, kakšne “kaj bi, če bi…?” In kaj je povedala? Da jo najina zveza popolnoma izpolnjuje, da je srečna, da sva se ujela, da ne pogreša ničesar.
In ponovno – Guess what?
Več pomislekov je bilo na moji strani, predvsem v smislu pomanjkanja osebnega časa za naju od kar imava otroke, časa samo za naju (knjige, potovanja…)
In kako naj veš, da je nekaj hudo narobe (ko je), če ti partner na noben način ne skomunicira težave? A ni ravno zato PARTNER – “v dobrem in v slabem”? A ne govorimo vedno, da je komunikacija ključ odnosa? Čeprav ti je nekdo (vsaj tako misliš) najbližji na svetu, mu ne moreš pogledati v srce in možgane. Lahko samo upaš, da je iskren, da ti sporoča resnico. In to je vse. Sem torej odgovoren za laži in dejanja moje partnerke? NE! To je bila njena odločitev, odločitev odrasle osebe, odločitev matere dveh malih otrok. Me boš obtožila za slepoto in gluhost?
Nekje sem prebral, da zveze razpadejo zaradi neizgovorjenih besed, ne zaradi izgovorjenih (pa če so še tako grde) Prekleto res!
In če nekdo ne izrazi svojih občutkov ali te celo zavaja, je to žali bog njegova odgovornost. In teža, ki jo nato nosijo vsi vpleteni, tudi (ali predvsem) otroci.
In verjemi – vsak varajoči se tega zelo dobro zaveda.
[/quote]
Danes mi je smešno, takrat pa mi ni bilo niti najmanj… tole s priznanjem “Zasrala sem, zajebala sem!” …
Meni je najbolj zanimiv moment priznanja prevaranta/prevarantke in nato poskusi minimiziranja krivde, poskusi preusmeritve fokusa na obrobne reči in dogodke. Opazuješ človeka in vidiš kako ne more skriti, da mu v glavi dobesedno ropota – O! WTF! Kaj pa zdaj, kako naj se izvlečem iz tega.
To najprej, potem pride na vrsto agresija v taki ali drugačni obliki. Spraševala se je kako za vraga me je pogruntal, od kod mu podatki, kdo me je zašpecal?
Šele potem pride na plano obžalovanje… Precej kasneje spoznanje, da gre za kardinalno napako, ki je udeležencem popolnoma spremenila življenje in v dobri meri tudi življenjske cilje. To in poskusi normalizacije odnosov po kakem letu ali dveh, prej si pa ti, prevarani deležen graje. Šele po tem se oprimejo edine biljke – posvet pri terapevtu.
Redki prevaranti se potegnejo vase in naredijo analizo lastnega početja, večinoma startajo s stališča, da je napad najboljša obramba.
Miles in žarna dober odgovor
Ločiti je potrebno odgovornost za odnos od odgovornosti za prevaro! (Ne morem verjeti, da moram to sploh poudarjati)
Ne moreš biti odgovoren za nekaj kar nisi storil!
Po leino mora biti zakon vedno 100% popoln. Ker pa vemo, da popolnosti ni, je prevara samoumevna in nekaj popolnoma normalnega. V takem svetu lahko živi samo lea, jaz ne bom!
Ljudje kot ona so idealni za državo (-če zboliš si sam kriv, ker ne skrbiš 100% zase, -izgubiš službo odpri si sp in bodi odvisen sam od sebe) in za vse izkoriščevalske manipulatorje.
spoštovana Lea39
sem ti pravilno napisala, da bo odziv trojke zelo vroč ?
ojojjjj, idealna in moralno neoporečna žarna je tokrat prav močno eksplodirala:)
pa tudi miles in bdt še zmerom krivdo za polomijo svojih zakonov iščeta v vsem ostalem-le sama v sebi ne:)
je pa tudi mene presenetila gospa Melita s svojo odkritostjo-sploh pa z lastnim uvidom v samo sebe
res vse čestitke moderatorki – gospa Melita je prava strokovnjakinja – prepričana sem, da je tudi krasna ženska 🙂
vse dobro vsem in lp !
Se pravi, če se ne poznaš, je to uvid vase, če pa veš, česa si sposoben in česa ne, je pa to eksplozija?
Jaz sem z bivšim zakonom ne ukvarjam več, se ti očitno veliko več in z mano in z mojim zakonom, kot da nimaš dovolj dela s svojim ljubimcem.
Zanimivo se mi zdi, da lahko Lea napiše še tako žolčen odgovor na ravni kojega k., pa ji seveda navdušeno ploskaš, jaz pa po tvoje eksplodirala?
Tudi slučajno nisem idealna in moralno neoporečna, vem pa par stvari o sebi. Če se navežem na Leo in njeno opravičevanje varanja – jaz sem imela več kot dovolj razlogov po njenem, da bi varala. Imela sem tudi več kot dovolj priložnosti, ker sem moškim zanimiva (še vedno). Bivšega moža nisem nikoli prevarala. In ko sem nekoga spoznala, sem se najprej pogovorila z bivšim možem, počakala, da sva vse uredila (kar je trajalo precej dolgo), nato pa sem se počasi posvetila novemu življenju in novi simpatiji.
Kljub vsemu, kar je bilo, ne bi bivšemu možu nikoli mogla narediti tega, da bi od tretje osebe npr. izvedel, kaj mu počnem za hrbtom. Tako kot ne bi mogla sestri, bratu narediti nečesa, za kar vem, da bi ju prizadelo, osramotilo. Bila sem varana in poleg bolečine je tu potem še tisti bedno občutek, da vsi vedo, te pomilujejo ali celo zasmehujejo, se delajo norca iz tebe … Nekaterim od vas očitno domet ne seže tako daleč, ampak prevara boli na več načinov. In resnično nekoga, ki mi je (bil) blizu, ne bi hotela ponižati na tak način. Določene stvari o sebi vem in evo, z drugim bi spala samo, če bi šlo za življenje in bi mi držal pištolo na glavi. Tudi kradla bi v takem primeru, mogoče celo koga ubila. Iz zajebancije pa ne.
Saj ločimo. Nihče ni rekel, da sta za prevaro odgovorna oba, temveč za odnos. Slabši kot je odnos, večja je verjetnost, da bo vsaj eden prevaral. Boljši kot je odnos, manjša je ta verjetnost. Tako preprosto je. 🙂
Marko – točno tako, se strinjam s teboj 🙂
Žarna – nima smisla, da sploh še prepričuješ samo sebe in vse nas kako nisi bila nič kriva in kako si sploh in joh poštena ter idelno brezhibna v vrednotah, ki jih ziher prestavljaš iz enega mesta na drugo po vrstnem redu glede na le tvojo pozicijo v odnosu z moškim s katerim si 🙂
( me prav zanima kaj bi rekel tvoj bivši in še bolj pa me zanima kaj bo rekel tvoj bodoči bivši, ker prepričana sem, da ti tudi z njim že fajn škriplje )
Glede lastnih uvidov pa to : gospa Melita ga ima na podlagi lastne strokovnosti in še toliko bolj z delom na sebi po vsem, kar je tudi ona osebno doživela ( v moderatorstvu ostaja profesionalna, nepristranska ter iskrena 🙂 )
……medtem ko si ti kot speča atomska bomba , polna obsojanj, zamer, jeze, razočaranj …zamorjena ženska, ki še ni odpustila drugim – predvsem pa ne sama sebi za vse tisto, v čemer bi si taaako želela biti idealna in moralno neoporečna – PA NISI 🙂
NIHČE NI….
lp
Saj ločimo. Nihče ni rekel, da sta za prevaro odgovorna oba, temveč za odnos. Slabši kot je odnos, večja je verjetnost, da bo vsaj eden prevaral. Boljši kot je odnos, manjša je ta verjetnost. Tako preprosto je. 🙂
[/quote]
Se pravi, da je samoumevno in opravičljivo prevarati, če je odnos slab? Zanima me le, kaj določa boljši in slabši odnos, predvsem pa kdo to določi?
Tvoj verjetnostni račun si jaz razlagam kot: Nezaklenjeno kolo v Lj ima ogromno verjetnost da bo ukradeno – torej je kraja povsem legitimna!?
Ta tvoj preprost odgovor več pove o načinu (preprostem) razmišljanja kot pa o sami situaciji (po tvoje preprosti kot beli sneg).
Preprosto lahko edino odgovoriš na vprašanje; Ali je zate prevara (laž, nateg, okoliprines) ok ali ni ok?
Pa še to…za koga vse ti to pišeš odgovore ko začneš; “Saj ločimo. Nihče ni rekel…”. Da ne boš slučajno koga še užalil!
Za tiste, ki vehementno mahate s pismom moderatorke, katero tudi jaz zelo spoštujem. Nikjer ni napisala, da je ona kriva za prevaro ali pa celo, da je prevara nekaj upravičenega, temveč je odkritosrčno govorila le o sebi in o svojem načinu delovanja po prevari (pogled vase), torej o nečem, kar je malokdo sposoben govoriti. Vse kar je napisano tudi jaz popolnoma podpiram in priporočam.
Toda črno-belogledi osebki preprosto ne razumejo, da obsoditi dejanje prevare (tukaj govorim o ljubezenskem odnosu s tretjo osebo) ni enako potrditvi, da je prevarani delal vse prav v odnosu in obratno, da če se prevarani zazre vase, še ni kriv za prevaro…
Prevara ni način delovanja čustveno in razumsko zrelih ljudi. Ker pa je 80% ljudi na stopnji cepetanja 6 letnikov pa imamo kakor imamo.
Lp
Saj ločimo. Nihče ni rekel, da sta za prevaro odgovorna oba, temveč za odnos. Slabši kot je odnos, večja je verjetnost, da bo vsaj eden prevaral. Boljši kot je odnos, manjša je ta verjetnost. Tako preprosto je. 🙂
[/quote]
Se pravi, da je samoumevno in opravičljivo prevarati, če je odnos slab? Zanima me le, kaj določa boljši in slabši odnos, predvsem pa kdo to določi?
[/quote]
Ne govorimo o opravičljivosti varanja ali dejanja, ki je posledica slabega odnosa, ampak samo o verjetnosti, da se nekaj lahko zgodi. A če pa varanje ni dovoljeno, lahko pa partnerja in njegove potrebe kar ignoriramo? Pa vendar se v slabih odnosih tudi to dogaja, podobno kot varanje. Mene ne zanima, kaj je opravičljivo in kaj ni, vem samo, da slabega odnosa ne želim, ker iz takega želi vsak pobegnit. Eni z varanjem, drugi z jamranjem, obtoževanjem partnerja, ignoriranjem itn.
Kdo določi, da je odnos dober? Ja, kdo le… tista dva, ki ga gojita.
Za sebe lahko rečem, da nikoli ne bi prevaral, v še tako slabem odnosu. Ampak to mi še vedno ne garantira, da nima moja partnerica v neki težki situaciji drugačnih rešitev.
Tako pač v zvezah je, kdor goji nek ničvreden odnos, bo deležen nekih nezaželenih posledic, med njimi pa je tudi varanje. Pa ni to neka božja kazen, le človekova narava.
Nihče še nikoli ni varal ZARADI svojega partnerja.
Ali ZARADI slabe zveze.
Ali ZARADI usodnega srečanja.
Ali ZARADI naključne priložnosti.
Ali ZARADI preveč popitega alkohola.
Ali ZARADI polne lune.
Ali ZARADI …
Vsi pa so varali ZARADI lastne odločitve.
Nihče še nikoli ni varal ZARADI svojega partnerja.
Ali ZARADI slabe zveze.
Ali ZARADI usodnega srečanja.
Ali ZARADI naključne priložnosti.
Ali ZARADI preveč popitega alkohola.
Ali ZARADI polne lune.
Ali ZARADI …
Vsi pa so varali ZARADI lastne odločitve.
[/quote]
Hehehe. To je res. Odločitev pa je vedno posledica nekih dogodkov pred tem kar zgoraj naštevaš. Če so pogoji dobri, ta odločitev ne bo prišla.
Ko si v odnosu z nekom (govorim o resni zvezi), nisi več sam, ampak gojiš odnos z nekom, v katerem ti je lušno ali pa ti ni, če se izrazim malo bolj črno belo. Komur je lušno, ne bo varal. Pustimo tiste, ki varajo in govorijo, da jim je lušno. 🙂
Nihče še nikoli ni varal ZARADI svojega partnerja.
Ali ZARADI slabe zveze.
Ali ZARADI usodnega srečanja.
Ali ZARADI naključne priložnosti.
Ali ZARADI preveč popitega alkohola.
Ali ZARADI polne lune.
Ali ZARADI …
Vsi pa so varali ZARADI lastne odločitve.
[/quote]
Hehehe. To je res. Odločitev pa je vedno posledica nekih dogodkov pred tem kar zgoraj naštevaš. Če so pogoji dobri, ta odločitev ne bo prišla.
Ko si v odnosu z nekom (govorim o resni zvezi), nisi več sam, ampak gojiš odnos z nekom, v katerem ti je lušno ali pa ti ni, če se izrazim malo bolj črno belo. Komur je lušno, ne bo varal. Pustimo tiste, ki varajo in govorijo, da jim je lušno. 🙂
[/quote]
Tudi prevarani je v slabem odnosu, pa ne vara. Tudi tisti, ki ignorira, je v slabem odnosu, pa ne vara.
Kakorkoli obračaš/obračate in skušate minimizirati dejanje prevare, je to nekaj več od navadnega prepira in celo dolgotrajnih zakonskih težav. Ni samo posledica, simptom, logično sosledje slabega zakona. Če bi bilo tako preprosto, ne bi bilo toliko tipkanja o tem.
Redko kdo od tukaj sodelujočih seks jemlje samo kot biološko funkcijo; potemtakem je logično, da tudi varanje ne jemljemo na ta način.
Nihče še nikoli ni varal ZARADI svojega partnerja.
Ali ZARADI slabe zveze.
Ali ZARADI usodnega srečanja.
Ali ZARADI naključne priložnosti.
Ali ZARADI preveč popitega alkohola.
Ali ZARADI polne lune.
Ali ZARADI …
Vsi pa so varali ZARADI lastne odločitve.
[/quote]
Hehehe. To je res. Odločitev pa je vedno posledica nekih dogodkov pred tem kar zgoraj naštevaš. Če so pogoji dobri, ta odločitev ne bo prišla.
Ko si v odnosu z nekom (govorim o resni zvezi), nisi več sam, ampak gojiš odnos z nekom, v katerem ti je lušno ali pa ti ni, če se izrazim malo bolj črno belo. Komur je lušno, ne bo varal. Pustimo tiste, ki varajo in govorijo, da jim je lušno. 🙂
[/quote]
Hja, tole gre v smer debate o kokoši in jajcu.
Gre za zelo subjektivne razloge. Lahko gre tudi za malenkost, kot je npr. smrčanje, ali kaj to, da partner ne prenaša mačk. Te reči lahko nekako popravimo, se prilagodimo, a nekaterim to čez čas butne ven… Potem je tu še pritisk družbe in njene norme, ki se jim posamezniki zavestno ali podzavestno podrejamo. S tega vidika je luštno za nekoga drugega lahko trpinčenje.
Bistven moment pri tem so podobni pogledi na življenje, podobna pričakovanja, isti cilji in predvsem spoštovanje partnerja kot osebe. Graditi odnos na taki osnovi je precej lažje in manj možnosti je, da pride do nesporazumov.
Recimo primer iz mojega prejšnjega življenja: Ker sem bil zelo veliko v avtu, sem krvavo potreboval dober spanec, ki pa ga v zakonski postelji z ženo, ki je tako zelo potrebovala fizičen stik tudi med spanjem, preprosto nisem mogel dobiti. Njej je bilo nemogoče razložiti, da je zaradi tega ne ljubim nič manj in je smatrala, da lahko manjko spanca nadomestim s kavo. Rezultat? Nekega dne sem se na cesti drugič rodil… in bedak kakršen sem bil, sem zamenjal službo, da sem ugodil njej namesto, da bi takrat naredil temeljito analizo in jo zvlekel na družinsko posvetovanje.
Hehehe. To je res. Odločitev pa je vedno posledica nekih dogodkov pred tem kar zgoraj naštevaš. Če so pogoji dobri, ta odločitev ne bo prišla.
Ko si v odnosu z nekom (govorim o resni zvezi), nisi več sam, ampak gojiš odnos z nekom, v katerem ti je lušno ali pa ti ni, če se izrazim malo bolj črno belo. Komur je lušno, ne bo varal. Pustimo tiste, ki varajo in govorijo, da jim je lušno. 🙂
[/quote]
Tudi prevarani je v slabem odnosu, pa ne vara. Tudi tisti, ki ignorira, je v slabem odnosu, pa ne vara.
Kakorkoli obračaš/obračate in skušate minimizirati dejanje prevare, je to nekaj več od navadnega prepira in celo dolgotrajnih zakonskih težav. Ni samo posledica, simptom, logično sosledje slabega zakona. Če bi bilo tako preprosto, ne bi bilo toliko tipkanja o tem.
Redko kdo od tukaj sodelujočih seks jemlje samo kot biološko funkcijo; potemtakem je logično, da tudi varanje ne jemljemo na ta način.
[/quote]
Oprosti, ampak ignoriranje je zame prevara. Ne skušam nič minimizirati. Ne odobravam ne prvega, ne drugega.
Tudi prevarani je v slabem odnosu, pa ne vara. Tudi tisti, ki ignorira, je v slabem odnosu, pa ne vara.
Kakorkoli obračaš/obračate in skušate minimizirati dejanje prevare, je to nekaj več od navadnega prepira in celo dolgotrajnih zakonskih težav. Ni samo posledica, simptom, logično sosledje slabega zakona. Če bi bilo tako preprosto, ne bi bilo toliko tipkanja o tem.
Redko kdo od tukaj sodelujočih seks jemlje samo kot biološko funkcijo; potemtakem je logično, da tudi varanje ne jemljemo na ta način.
[/quote]
Oprosti, ampak ignoriranje je zame prevara. Ne skušam nič minimizirati. Ne odobravam ne prvega, ne drugega.
[/quote]
Relativiziraš. Tudi očitki so “prevara”. Tudi glasni prepiri so “prevara”. Vse je prevara. Na koncu lahko za čisto vsak problem med dvema rečeš, da je prevara, saj se na začetku nista zmenila, da se bosta kregala, žalila, se ignorirala in tako naprej.
No, predstavljaj si, da te tvoja partnerka nekaj časa ignorira. In potem te tudi prevara. Res me zanima, kaj bi te bolj zabolelo.
Se pravi, da je samoumevno in opravičljivo prevarati, če je odnos slab? Zanima me le, kaj določa boljši in slabši odnos, predvsem pa kdo to določi?
[/quote]
Ne govorimo o opravičljivosti varanja ali dejanja, ki je posledica slabega odnosa, ampak samo o verjetnosti, da se nekaj lahko zgodi. A če pa varanje ni dovoljeno, lahko pa partnerja in njegove potrebe kar ignoriramo? Pa vendar se v slabih odnosih tudi to dogaja, podobno kot varanje. Mene ne zanima, kaj je opravičljivo in kaj ni, vem samo, da slabega odnosa ne želim, ker iz takega želi vsak pobegnit. Eni z varanjem, drugi z jamranjem, obtoževanjem partnerja, ignoriranjem itn.
Kdo določi, da je odnos dober? Ja, kdo le… tista dva, ki ga gojita.
Za sebe lahko rečem, da nikoli ne bi prevaral, v še tako slabem odnosu. Ampak to mi še vedno ne garantira, da nima moja partnerica v neki težki situaciji drugačnih rešitev.
Tako pač v zvezah je, kdor goji nek ničvreden odnos, bo deležen nekih nezaželenih posledic, med njimi pa je tudi varanje. Pa ni to neka božja kazen, le človekova narava.
[/quote]
Zdravo Marko in vsi ostali, v imenu katerih pišeš (odgovor si spet začel z: “Ne govorimo o opravičljivosti….”)
Glede tvoje verjetnosti sem ti že zgoraj odgovoril…
Ko navajaš zapostavljanje partnerja, ignoriranje njegovih potreb, jamranje, obtoževanje (lahko dodam še alkoholizem, deloholizem in še kakšen -izem) in vse to mečeš v isti koš z varanjem, pri tem MEŠAŠ pojme in podpihuješ stereotip varanje=slab odnos, kajti vse razen varanja so ODKRITA dejanja in partner ve, da se to dogaja in se na podlagi tega sam odloča, pri varanju pa človek ne ve pri čem je!
Tvoj odgovor na vprašanje: “Kdo določi, da je odnos dober? Ja, kdo le… tista dva, ki ga gojita.” – naivno do amena!
Prav sekiro na vrat pa si nastavljaš, ko v odgovoru v isti sapi partnerki sporočaš, da TI v nobenem primeru ne boš varal (kar ti štejem v dobro in razumem kot odgovor na moje vprašanje, da varanje NI OK – pa še stavek si začel z: “Za sebe lahko rečem…” pohvalno!), če pa partnerka v določenem trenutku ne bo občutila vajinega odnosa kot dobrega ima na izbiro več poti, med njimi tudi varanje, pri čemer ne boš sicer vesel, ampak kaj hočemo, taka je človeška narava!?
Pojma nimaš kakšni so občutki prevaranega človeka, ki je ljubil z vsem srcem (kot je vedel in znal) in vseeno opletaš s preprostostjo v tri krasne.
Btw…Tole tvoje omenjanje človeške narave je totalna bedarija, ker človeški je tudi holokavst, genocid,…in o teh in vseh ostalih perečih stvareh se je potrebno pogovarjati in jih obsojati oz. jim določiti mesto, ne pa samo zamahniti z roko, češ vse je človeška narava.
Stavim, da spadaš med ljudi, ki se smejijo vicu o ženski, ki jo mož klofne, in ko se pritoži mami, ji ta reče, da ko mož pride domov, naj jezik pritiska v nebo. Pa hči odgovori, da potem ne bo mogla govorit in ji mama odgovori- ja, sej zato pa!
Dej, širi še ta stereotip naprej in uživaj v svojem dobrem zakonu kolikor lahko!
Lp
Najprej o vicu. Le temu se komoto nasmejim, res je. Ni pa za dol past. 🙂
Imam pojma, kakšni so občutki prevaranega, sem dal to skozi.
Povej mi še, zakaj je naivno do amena, tisto zgoraj. Kdo pa po tvoje določi, kdaj je odnos dober. Tvoja mama, soseda,…?
Kar se tiče človeške narave in pogovarjanja okrog tega. Saj se pogovarjamo. In, če se ne motim tudi obsojamo, eni bolj drugi manj. Še vedno pa z obsojanjem ne boš preprečil vsega. Odnos se ne goji z obsojanjem, kvečjemu se ga ruši. Odnos se gradi z razumevanjem in sprejemanjem. Seveda je prav, da se pove tudi kaj toleriraš in kaj ne, ter temu slediš.
Daj že enkrat določite, da je za vas VARANJE, seksualno vpletanje tretje osebe v partnerski odnos dveh.
In da vse ostalo, kjer NI VPLETENA 3.oseba;
laganje, zavajanje, ignoranca, nezaupanje, izkrivljanje resnice, neiskrenost, neodkritost,
za vas (ne bom naštevala nazivov pišočih, ker se ve, kdor pač bere tole temo že nekaj časa), NI VARANJE.
Ker ste nedosledni. Odločite se že enkrat; je varanje samo seks s tretjo osebo, ali je varanje tudi laganje, neiskrenost in vse že zgoraj našteto?
Prvo se obsoja grozljivo, s primerjavami umorov in smrti.
Drugo se pa nekako ignorira.
Ni pomembno; ne z vidika morale, ne z vidika čustvene zlorabe in bolečine. Je nekako sprejemljivo in dovoljeno.
Zanimnivi “pravičniki” ni kaj.