Z MOŽEM SVA POROČENA ŽE ZELO DOLGO.V ŽELJI ,DA BI PRIŠLA DO DRUŽINE SEM SE ZDRAVILA IN PO DDOLGIH LETIH TUDI USPELA.DANES SVA STARŠA MALEGA FANTKA,SEDAJ PO VSEMU BOJU,KO SI ČLOVEK MISLI,DA JE LAHKO SREČEN SI JE MOŽ OMISLIL LJUBICO IN JO NE MORE ZAPUSTITI.MOJE MNENJE JE,DA JE Z MANO SAMO ZARADI SINA, ON PA NE NAREDI NIČ IN ŽIVI NAPREJ,KOT ,DA NI NIČ Z OBEMA.TAKŠEN ODNOS ME UBIJA,RAJE BI ,DA NAREDI KONEC,KOT TA HLADEN ODNOS DO MENE.KAJ NAJ NAREDIM?

“…..Takšen odnos me ubija, raje bi, da naredi konec…..”
Ja, bo naredil konec, ko bo zanj veza vsaj toliko moteča kot je sedaj tebi.

Ko ti je odnos v zakonu toliko moteč, da te ubija, ja za božjo voljo, zmigaj se, pa naredi konec takšnemu odnosu! To mi je pa od nekdaj bilo nerazumljivo, da ljudje raje šimfajo svojega najbližjega kot da bi kaj premaknili z mrtve točke. To je tako, kot da rečem – tukaj mi nič ni všeč in težko shajam, kje je kdo, da bi me nateral drugam? Da bi rešil stvari namesto mene! Hmmm, znotraj takšnih občutij je človek sam odgovoren, če vztraja v statusu quo brez da bi se mu ljubilo kaj spremenit… pa ne glede na to, ali gre za zdravljenje odnosa ali za ločitev…Čim se odločimo, da bomo stvar spremenili, se prikaže tudi pot k spremembi. Nihče se ne more odločit namesto tebe, tako to gre!

Pusti ga in živi po svoje s sinom. Da otrok gleda tak hladen odnos med starši se ne bo naučil izražati čustev in bo imle probleme. Poznam podobeb primer… … v tem primeru žena ni zapustila moža, ki je imel ljubico… … njin sin (sedaj že odrasel) ima velike probleme z izražanjem čustev in hitro jezo.

Mi je hudo, ko berem taka pisma. Ljudje se resnično ne zavedamo, kako pomemben je odnos dveh oseb pa naj bo to v zakonu ali samo ljubezenski vezi. Zakaj se ljubezen z leti sprevrže v kalvarijo, sovraštvo in trpljenje ne vem. Kako se lahko dva, ki sta poročena z leti kregata, varata, sovražita, trpita, zganjata ljubosumlje, teror in nadvlade, ne vem.
Se zgodi. Zakaj tvoj mož ustraja v vajini vezi, kljub ljubici in varanju, pa mi tudi ni jasno. In zakaj za božjo voljo ustrajaš ti? Je vredno tako življenje človeka? Pojdi, čimprej in čimdalj od tega nezrelega, čustveno zavrtega, podlega, varajočega in bednega moža. Čimprej in čimdalj. Sama s sinom bosta definitivno živela bolje. Vzor je vajin zakon tudi sinu, pomisli kdaj na to.
Egoistični moški! Doma ima servisiranje in vse popedenano, sina in nepremičnine, za ljubezen in seks pa ljubico. Ja kako pa ljubica gleda takega bednega tipa?
Trikotniki niso nikoli uspešni, veš. Pa naj bodo Bermudski, ki z kozmično energijo vlečejo vase ladje in letala, ali pa človeški, ki ubijajo ljubezen, spoštovanje, srečo, ponos in še kaj.
Naredi zadnji korak in pojdi. Tako je moje osebno mnenje, kaj boš ti storila pa je zgolj in izključno tvoja odločitev.
Take moške bi jaz kar kastrirala, če bi jih lahko, pa naj mi moški bralci in pisalci ne zamerijo te izjave.

Baje se to parom, ki se dolgo trudijo za otroka z umetno oploditvijo zelo pogosto zgodi. Po moje je tudi že kaka knjiga na to temo. No, vse še ni izgubljeno, če se mož vsaj malo želi potrudit, da rešita barko. Pojdita h kakemu svetovalcu.

Če je p napisala, da mož NE MORE zapustit ljubice??!! Mislim ne, očitno nima nobene volje rešit zakona… … Tako, da res to ni ničemu podobno…res ne, živi po svoje, ker tega si pa res ne zaslužiš-.. Jaz ga pogledat več ne bi mogla, kaj šele dotaknit.

maja_, zakaj ti vsaki ženski svetuješ naj zapusti partnerja? Je to zato, ker ti svojega kljub očitno ne preveč dobremu odnosu nisi sposobna?
Padalka je prizadeta, več let se je trudila za otročka. Zagotovo je med njima bila in morda še je ljubezen, dejstvo pa je, da dolgoletni trud za otroka velikokrat povzoči tako situacijo kot jo ima ona.
Seveda imaš prav, če se on ne bo pipravljen nič potrudit, ji drugega kot razhod ne bo ostalo.

Mah najin odnos ni niti primerljiv…so majhni probelmi, ki so povsot..ostalo je ok…

Svetujem vsem takim naj zapustijo partnerje, ki jih eden ali drugi vara in z varanjem ne bodo končali, ker se mi zdi, da to uniči spoštovanje in zaupanje, če pa ni tega pa tako ni nič… …
Pa še napisala je, da partner ne more zapustit ljubice – jaz tako ne bi hotela živet, kaj bo pa nardila on je pa njena odločitev… …

Saj sem napisala že zgoraj, nekdo, ki mi je blizu je tako živel – in res ima probleme z vsem kar se tiče čustev, zaupanja… … …

midva sva pri svetovalcu…maja, šele če po terapijah ne bo boljš, potem zaprem vrata. Moj je dolgo mislil da “ni tako hudo” in da lahk manipulira. Zdaj sam pravi, da ni več zafrkancije..bomo videli, ti pa mirno obsojaj in svetuj da naj takoj puščamo partnerje. Jaz vem da v duši ne bi bila mirana, če ne bi skušala rešiti zakona.

ja saj ti verjamem.. Pa ne me narobe razumet…nočem obsojat.
Jaz samo zase pravim, da če bi me prevaral ne bi hotela več bit z njim nikoli, ker bi se mi zagabilo vse – in on je rekle zame isto – da mi ne bi nikoli odpustil in bi šla narazen… Glede tega misliva čisto isto… …
Pač eni smo taki….
Logočno oa je, da nekateri skušajo prebrodit zadevo… … Enim uspe drugim ne, včasih pa takšne zadeve pustijo posledice na otrocih – opazijo pa jih komaj takrat, ko so v vezi sami… – res.

“Svetujem vsem takim naj zapustijo partnerje, ker jih eden ali drugi vara in z varanjem ne bodo končali, ker se mi zdi, da to uniči spoštovanje in zaupanje, če pa ni tega pa tako ni nič…”

Jasno, da brez spoštovanja in zaupanja se ne da sodelovati niti med daljnimi znanci niti med poslovnimi partnerji, kaj šele med možem in ženo! Opozoriti želim na nekaj drugega, namreč vsi radi rečemo, da je uničeno spoštovanje in zaupanje POSLEDICA skoka čez plot ali pijančevanja ali katerekoli odvisnosti, kar nakazuje tidi Maja v citiranem stavku. Ampak temu ni tako! Vzrok nerazumevanja je vedno in izključno razpoka v odnosu med možem in ženo. Čim se sproti ne potrudimo za odnos, čim ustvarjamo nezaupanje in nizko spoštovanje, to ustvarjeno energijo istočasno vlagamo v lastni zakon/partnerstvo. Z ustvarjanjem nespoštljivega odnosa gojimo razpoko, skoznjo pa kamot pride kdo tretji v katerikoli obliki: trikotnik, deloholija, alkoholizem…Ker če v začetku nismo znali reči bobu bob, bi morali znati vsaj potem, ko nam življenje pokaže lastne napake na mnogo bolj boleč način in čisto od blizu. Mi se pa spet in spet ukvarjamo s posledicami, celo ljubčkom in ljubicam obesimo tablo z napisom ‘grešni kozel’. Samo zato, da se opravičimo sami pred seboj za zgrešeno investicijo v zakon! In tudi zato, da nam le ne bi bilo treba nič spremeniti, nič delati na sebi, nič popravljati svojega odnosa do moža/žene….ravno tako kot bi še naprej veselo kadili, rak na pljučih bi nam pa že kazal zobe.

bravo, tutjs!!!

KAKO SI GA PRIPRAVILA DO TEGA,DA STA ŠLA SKUPAJ K SVETOVALCU IN KATEREMU.

Če on sam pri sebi ne bo rekel stop pri ljubici,tudi svetovalec ne bo mogel kaj dosti pomagati.On je zasvojen s svojim odnosom do nje in to ni zanj lahko,zato pa manipulira s tabo,ker ti si varen pristan zanj!
Postavi ga sama na dovolj trdna tla in reci konec z njo,če ne gre drugače se umakni ti.Načrtno ne ostajaj v trikotniku.Sebi prizadajaš srčne rane,on pa uživa v svojih poletih k ljubici,pa malo k tebi in spet nazaj k ljubici…..Ja kdaj se bo to končalo?Takrat,ko bo lim tam mal popustil.A čakaš na to?
Otrok,mu je pomenil več takrat,ko sta se borila zanj,kot sedaj,ko ga imata.Škoda!

tutjs, točno tako!!!
Maja_, ti boš pa lahko govorila ali bi ga ali ga ne bi pustila takrat, ko se ti bo to zgodilo. Bodi prepričana, da je vsaka ženska ali moški, preden je bil pravaran, govoril enako kot ti. Potem pa ugotoviš to, kar je rekla tutjs. Da ni odšel, ker bi bilo med vama vse lepo, ampak ker ni več zdržal v takem odnosu. In eni pobegnejo v alkohol, eni v službo in jih nikoli ni doma, eni pa k ljubici. Ampak vsak bi raje bil doma v domu, ki bi mu dajal kar potrebuje. Zato jaz mislim, da se zakon da rešit, ampak le če sta se oba pripravljena res zelo potrudit. Kar je pa v današnjem času bolj izjema kot pravilo.

Bila sem že prepričana da je med nama čisto konec, blodila sem po forumu in ne vem zakaj, sem si printnila nekaj podobnih vprašanj, s podobnimi težavami in nekaj odgovorov.
Potem sva se enkrat tako skregala, da sem šla dve uri prej v službo, ker ga nisem želela srečati. Tiste liste pa sem nalepila na TV. Drug dan, mi je rekel, da naj ne mislim, da ni prebral, kajti bila sem tiho. In sam je rekel, ker je bilo v nekaj odgovorih rečeno,da naj gredo ljudje k svetovalcu, kje se pride do svetovalca. Najprej sem mislila, da je to samo finta, da bi lahko sedel na dveh stolih, pa sem si rekla, da vsaj jaz ne bom imela slabe vesti, da ne bi še to poizukusila, poleg tega sem dolžna otrokoma, da poizkusim vse in ŠELE POTEM greva narazen, če ne bo šlo. Poiskala sem številko in naju naročila. In kar nekajkrat sem ga vprašala, če misli resno in vsakokrat je rekel da ja. Vseskozi, še po prvih dveh obiskih sem dvomila, ker najprej se tudi tam ni hotel odpreti. Imela sem občutek, da to dela samo zato, da bi ostal pri nas in še naprej hodil k drugim. Pa še kregala sva se še vedno, vendar sva si med kreganjem zdaj po prvih terapijah vsaj povedala določene stvari. Potem pa se je počasi tudi tam odprl, pa tudi kreganja je zdaj veliko manj. in počasi dobivam upanje nazaj. Tudi počneva oba določenestvari ki so nama v plus.
Tako na kratko. Lahko pa pustiš mail.

Neznam si pomagati,noče k svetovalcu,ker je to butasto in neumno.vedno govori,da sem kriva jaz,da mu nisem dajala tega kar je on potreboval.po mojem je problem,ker ga je imela mama pri 15 letih in sem mu bila jaz mama in ,ko sem rodila me je po svoje zgubil,ker sem se več posvečala otroku kot njemu.ženske pa saj vemo kako je ,ko pride otrok:dojiš(6 mesecev)razbolele dojke,ne spiš,vse je novo ,pomoči z njegove stani pa ni bilo.enostavno se je umaknil.vendar nimam občutka ,da bi rad odšel,ne ve kaj bi rad.prosim svetujte mi,vezana sem nanj tako v stanovanju,kot v službi sem pri njemu,domov ne morem.otroka pa tudi ne morem kar v neko luknjo dati in tam živeti.POMAGAJE MI Z NASVETOM,ZELO SEM POD PRITISKOM!!!!

POVEJ MI TI ,KI SI V PODOBNIH TEŽAVAH!

mail mi pusti. Mislim da ne moreva preko foruma. Ravnokar debatirava ob temle z mojim, pa se je odločil, da ti sam napiše:

Potreboval sem 3 leta, da sem skapiral da enostavno tako ne gre več naprej. Zadosti sem imel prepirov. Vseskozi sem upiral kriva pota in poskušal zatajiti dejansko stanje. Na koncu je vse pripeljalo do gole resnice, ostati ali pakirati. Postavi ga na realna tla. Nekako mu moraš dati jasno vedeti, da misliš resno (Pusti mail, ker takole na oko je tžko dati kak nasvet).

Ja oba ti želiva najbolje.

Glede na tvoje pisanje, predvidevam, da nasvetov sploh nočeš slišati.
Čeprav menim, da bi ti bili tako ali tako nekoristni. Vsak tak primer je individualna zgodba zase. Ni univerzalnih nasvetov, niti rešitev.
Verjetno želiš prej slišati nekaj v tolažbo.

Moj edini nasvet je poslušaj srce. Če ti to dovoli/želi, da ostajaš z njim potem rešuj zakon. Če ne išči rešitev v drugi smeri.

Presneto razumem, da ti je hudo. In presneto ti želim, da tvojega moža nekaj spametuje, preden mu vzameš ta čas in to možnost.

Btw; Jaz sem v tvoji kožo odšla. In bi odšla še enkrat.