Povračilno varanje
Pozdravljen,
podpiram, prevaraj jo nazaj, nič ji ni treba govorit o tem. Jaz sem s svojim možem že dolgo nazaj sklenila pakt, da če eden od naju prevara drugega, da ima prevarani pravico do dvakratnega povračila. Sicer se pa oba kdaj pa kdaj zaljubiva in ja, lepo je občutit tiste metuljčke, ampak ostane samo pri tem, dokler ne mine.
V tem primeru je razumljivo dejanje swingerstvo… Swingerstvo je drugače čudaško,sprevrženo gibanje a v takem primeru zelo pozitivno. Poznam kar nekaj parov ,ki jim je to rešilo zvezo. Tam sicer pride do tako imenovanega povračilno maščevalnega varanja ,a po drugi strani to ni varanje saj je ona prisotna.Veliko bo tudi pripomoglo k vašem sedaj porušenem ego, češ naj vidu da znam…naj vidi da druga tudi uživa z menoj. Se pa s tem tudi nekako spusti to faumo in “big problem” varanja. In s tem se velik problem ki se je vama zgodil pokaže da ni tako velik in se bo lažje prebrodil. Poznam par ki je imel isti problem… in ga s tem rešil. na koncu sta ugotovila da jih še najbolj vzburja če sta samo opazovana s strani drugega para.in sčasoma sta opustila swing….obstaja pa tudi par pri katerem je celo prišlo do cuckolda ampak to je že druga zgodba.
odločiti se moraš, 05.12.2020 ob 10:32
Lepo zapisane izkušnje in vem a je ekstremno težko zate.
Ampak tukaj se boš moral odločiti, ali gresta narazen ali obdržita zakon.
To tvoje psihično nasilje na njo je sicer človeško in pričakovano, vendar ne more trajati dolgo.
Zaradi tebe, zaradi otrok in tudi zaradi nje. In tudi to, da zdaj hočeš izsilit vse kar prej ni dovolila, oziroma kar se nista dogovorila je zelo nezrelo in otročje. S tem izgublja karakter predvsem pa ceno. Če to hočeš ok, ampak na določeni točki je ne boš več cenil in to je konec.
Kratko in jedrnato, točno tako.
Rada bi še dodala – trenutno si te po tej napaki žena zagotovo želi bolj osrečiti in se potruditi za zvezo. Ta ideja s trojčkom je ne bo osrečila. Bo samo neka krinka za tvoje maščevanje.
Pojdita na zakonsko terapijo, velika verjetnost je, da boš zafural stvari zaradi svojih potlačenih čustev jeze. Ženo pa boš pri tem zelo prizadel. Verjamem, da obstajajo še drugi načini kot kontra varanje in siljenje v poligamijo.
Jebigazdej, 26.11.2020 ob 14:22
Živjo, se že vnaprej opravičujem za nekaj daljše pisanje.
Imam več dilem, ki me žrejo že nekaj mesecev. In sicer, star sem 40 let, partnerka 39. Dva otroka (5 in 11), dobro situirana, urejena in (do nedavno) zadovoljna z mirnim družinskim življenjem. Skupaj sva že 18 let in vedno sva se dopolnjevala in imela odnos res na “srečnem” nivoju. Nato se je v drugi polovici 2019 pri njej v službi začela vedno bolj norišnica, tempo, še napredovala je, pa majhni otroci, moja služba, mama ji je zbolela za rakom, … skratka življenje je prišlo v neko tisto (razumljivo) fazo, kjer je vedno več fokusa drugje, za negovanje partnerskega odnosa pa ostaja vedno manj (kvalitetnega) časa – vseeno ni bilo nič ekstremnega odtujevanja – samo bolj tako rutinsko je vse skupaj teklo. Kljub vsemu sva se OBA zelo trudila sodelovati pri vseh družinskih opravilih in preživeti čim več časa skupaj. Tudi seks sva imela vedno dober, čeprav sem bil vedno jaz tisti bolj odprt in avanturističen (nikoli varal).
Potem pa izvem, da si je privoščila afero s sodelavcem. Seveda, če si lepa, urejena ženska in se trenutno spopadaš s takimi psihičnimi pritiski, če si skoraj več v službi kot doma z družino, potem se hitro najde prijazen in tolažeč sodelavec, ki ponudi svojo roko (beri: tiča) v uteho, aneda, uboga revica:). Uglavnem, trajalo je ene dva tedna, da jo je nakuril na skupnih kofetkih, potem sta se 2x na hitro “pozabavala” v njegovem avtu med odmorom za malico, potem sta si pa še kakšen mesec vsak dan po skypu (ker fizično ni blo možno zarad splošne karantene) pisarila in se rajcala od jutra do večera. In ravno sredi pisarije sem jo v živo dobil (jooooj kako boli v srce, ko bereš take stvari … noro). Itak, da se mi je čist zmešalo, zbil sem ji tist telefon (nje nisem nič fizično!), obiskal tega poročenega sodelavca, ki je bil itak ves posran in ga je samo to skrbelo, da ne bo še on imel problemov doma (pa sem se nekako zadržal, ne da še njemu zjebem vse – bolj zarad otrok), …. . Ona pa kot da bi jo res iz transa zbudil, takoj vse priznala, v jok, opravičevanje, da me ima rada, temu sodelavcu pred mano napisala resnično konec in obžalovanje, gnus, da si je kaj takega dovolila, …
In kaj naj sedaj naredim? Fora je v tem, da VEM, da me ima rada in da ji družina pomeni vse. Že nekaj mesecev pogumno prenaša vse moje občasne izbruhe jeze, ljubosumja, obtoževanja, … in se vidno trudi. Zelo jo je sram in se tudi sama sekira. Pripravljena je zdaj celo izpolnit moje fantazije o trojčku z njo in drugo žensko (kapo ji dol za to!). Tudi jaz jo imam (in sem jo vedno imel) kljub vsemu RESNIČNO rad, zato sem se kljub šoku tudi že prvi moment odločil, da si dam vsaj nekaj časa preden gre vse najino skupno življenje u pm.
AMPAK, prizadela me je tako globoko in na tak grd način, da se mi še vedno meša in vsak dan trpim. Shujšan, ne spim, pijem, … Še posebej trpim, ko vidim, da kljub vsemu mene boli precej bolj kot njo, ona nima vsak dan “flashbackov”, še vedno moram gledat, da dela v isti službi (in s tem sodelavcem se občasno vidita – brez komunikacije, kot pravi), vidi se da se lahko sprosti in nasmeje v družbi… Uglavnem, jaz sem sedaj tisti depresivni zamorjenec in težak kljub temu, da nisem tega sam skuhal. Na živce mi gre vse v povezavi z njeno službo, na živce mi gre če gre ven s kolegicam, na živce mi gre, da me take stvari sedaj prav “bolijo” (ljubosumje?) – nikoli nisem še take vrste bolečine občutil, prej je nisem nikoli omejeval.
Zamerim ji, da sem sedaj jaz tisti, ki bo moral prevzet njeno odgovornost in vse to požreti dol, če želiva obdržati življenje in družino skupaj – otroci so res navezani na naju oba. Zamerim ji, da si je dovolila zatrapat v nekoga in takrat hodit vsa v oblakih okrog (je bila polna nove energije). Zamerim ji te občutke “zaljubljenosti” in “metuljčkov”, ki bi jih (najbrž) vsak rad kdaj pa kdaj še doživel ob nekom tretjem, kljub resnični in pošteni ljubezni do partnerja doma, ….
Zamerim ji, da sem ji (čisto pošteno povedano) teh njenih “metuljčkov” in izživetih fantazij “fovš” (sliši se grdo, ampak očitno tako deluje človeška psiha). In se počutim globoko opeharjenega (beri: ego peče), sploh, ker sem tudi sam imel veliko priložnosti za podobne igrice, saj tudi sam še vedno dobro zgledam in skrbim zase. Ko sem bil pri 27 letih najmlajši član uprave v eni večji firmi sem bil glavna tarča vseh študentk (hmm, le zakaj?, ane) in bi si res lahko dal duška, pa tudi kasneje … ampak mi je nekako uspelo “preslalomirat” brez takih izpadov (oz. pošteno povedano nisem imel jajc, da bi tvegal celo svoje postavljeno življenje za nekaj trenutkov v oblakih – sem šel rajši domov, magari vrgu na roke, pa sem nekako preguzil).
Zdaj pa čutim, da se mi je v glavi vse to SPREMENILO. Zdaj je pa mene začelo res matrat, da bi si dal duška na tak način in vse skupaj vrnil milo za drago. Pa ne samo kot seks, ampak da bi tudi mene ena druga dejansko tolk na glavo zasukala, da bi tudi jaz še kdaj začutil tiste “metuljčke”, se malo spraznil še drugje, pa si pisal packarije po skypu … Pa sploh niti ne v smislu nekega maščevanja do partnerke (bi to pred njo skril, če bi šlo), čeprav po drugi strani bi si prav zaslužila že dobit eno svojo porcijo nazaj (pred prvim otrokom, namreč, je že imela eno epizodo z enim drugim sodelavcem v isti službi – pa sta se “le” enkrat poljubljala in mi je naslednji dan vse sama povedala, tako, da sem nekako šel takrat čez to brez večje zamere). Tako bi zasluženo občutila kako je biti prevaran na drugi strani in bi bolj razumela kaj prestajam jaz sedaj zaradi nje (hm, mogoče je pa to lekcija, da se ji spet kaj takega slučano ne ponovi? – kljub temu, da sedaj pravi, da to ni možno). Na tak način bi tudi v svoji glavi nekako “izravnal rezultat”, ker imam občutek, da dokler se to ne bo zgodilo ne bom mogel naprej z enim občutkom fairplaya. Vedno bolj tako razmišljam in mislim, da bi mi to znalo še najbolj pomagat. Konec koncev nisem jaz spremenil pravil igre za “najino ekipo”. Tudi če partnerka izve, naj se pa potem ona odloča ali bomo še skupaj ali gremo narazen – naj bo to njena odločitev (kot se je lahko sama odločila za svoja dejanja s sodelavcem), ne moja, ker trenutna situacija res ni fer, da jaz kasiram bolečino in še odgovornost kako naprej. Čudno ane, kako deluje psiha, šele zdaj odkrivam mariskatero stvar o sebi.
A je kdo od vas že doživljal kaj podobnega, ima izkušnje kako je, če prevaraš nazaj? Je partner zvedel za to? Kako se je izšlo? …. Sem zadnjič prebral, da je daleč najpogostejši motiv za varanje ravno povračilno varanje. Zna bit. Pravijo, da pomaga pri vzpostavljanju samopodobe nazaj (ki je sedaj u pm zaradi tega sranja) in učinkovito vključi empatijo prvo-varajočemu partnerju – kar naenkrat razume kako je biti prevaran. Hmm…
Uglavnem, imam en kup dilem. Res bi rad naprej s trenutno partnerko in vsem življenjem, ki sva si ga zgradila skupaj OBA (in res OBA veliko vlagala v najin odnos vedno), pa vedno bolj ugotavljam, da ne bo šlo, če tudi sam sebi ne dam duška. Hkrati je to test, da vidim (če bi slučajno izvedela) ali bi ona šla isto zame čez. Potem se lahko šele pogovarjava, kako bova začela znova. Zavedam se, da gre lahko tudi vse skupaj adijo, ampak v tem primeru je moja vest čista, ker se je pravzaprav ona odločila dati vse na kocko prva. Rad jo imam neizmerno, ampak ne za vsako ceno.
Jebigazdej
Uzaljen si, ker nisi bil zraven, saj pravis, da je v troje tvoja fantazija. To je tisto kar te v resnici zre. Oba sta bedaka na kvadrat.
Noben tukaj ne omenja partnerstva, tistega upanja in skupnega delovanja za lepšo prihodnost. Till death do you part. In prav je tako, ker ga ni več. Porušeno je, ker temelji na zaupanju, ki je bilo očitno izdano. Z nekaj truda in netalentiranim zakonskim terapevtom morda skrpata spet skupaj nekakšno pogojno partnerstvo. Problem pri slednjem pa je, da je pri tem pogojna kazen, oziroma tisto vse prej kot polno zaupanje, tvoja. Krivda je, pa če jo še tako poudarjamo, precej bled približek.
Veliko se govori o odnosih. Ti pa so zelo različni. Od tistih samorogov, ki drug drugega postavljajo na diamantni podstavek (ki bi se v tem primeru v hipu spremenil v kup kolma, kemijska sestava je tako praktično ista, le vezi so malo drugačne), do tistih, ki se strastno prepirajo, občasno skoraj strastno zasovražijo, potem pa enako strastno vse poravnajo v postelji. (Who’s afraid of Virginia Wolf, Virginia Wolf, Virginia Wolf). Ni pravil.
In na srečo imata krasen test, ki ga je precej težko ponarediti, če se ne moreta mimo morebitne reorientacije, krivde in grenkobe, spraviti seksat z nekaj strasti, veselja, navdušenja, da občasne ekstaze raje niti ne omenjam, potem ne vem, če je še kaj dosti ljubezni in privlačnosti med vama, oz. kot bi tudi lahko rekli: živa žalost. Seks sicer ni vse, ampak če to ne štima, nič ne štima. Ni pa treba, da čisto takoj vse spet pade samo skupaj.
Če je še kaj vrednega truda, potem vam priporočajo izobraževanje, da bosta vsaj vedela kje sta in morda šla preko tega. Žal tukaj pogosto mislijo na knjige za samopomoč, za katere sam nimam pravega želodca. Tudi Ane Karenine si ne upam priporočiti sodobnemu moškemu, še posebej ker je okvir nekaj drugačen. Bi pa lahko priporočil Kubrickove Široko zaprte oči, film ki govori o nezvestobi, spopadanju z njo, pa tudi o okviru, v katerem sploh ima smisel govoriti o zvestobi (Schnitzler nam je tudi časovnoprostorskokulturno bližje kot Tolstoj). To zadnje recimo Bergmanovim Prizorom iz zakonskega življenja malo manjka. In je po mojem pomembno. Če se tukaj ne izgubite, lahko kritično in ne kot recepte za slepo sledenje napadete tudi priročnike za samopomoč, spiske boljših so vam menda že dali.
Morda pa boste ženi še hvaležni. Še posebej če se bosta drug drugemu razgalila. Morda celo tudi, če se bosta razšla. Vaše precej pasivno sanjarjenje o trojčkih in njene aktivnosti nakazujejo, da pri vama marsikaj brbota pod površino. In eksplozija nabranega lahko koga celo odnese v neznano smer. Aja, če nikakor ne zmorete iti čez užaljenost in zamero, tistega “kdo sem vendar jaz” in “bil sem prizadet” ali celo prisluhnili “ni me vredna” zunaj samega trenutnega odnosa in grajenja novega partnerstva, potem greste lahko raje morda učiti prašiče pet.
Glede na to, da je od izvirne objave minilo že leto dni, predvidevam, da je avtor že v povsem drugačnem čustvenem in morda tudi življenjskem stanju in moram reči, da me prav zanima, kaj se je zgodilo oziroma predvsem, česa se je naučil.
Ampak če dam firbčnost na stran, bi povedala svoje mnenje o situaciji oziroma morda bolj mnenje o odnosih. Sama sem sicer 10 let mlajša od avtorja, sem pa izkusila že marsikaterega od občutkov, ki jih opisuje. Te zadeve res bolijo kot sto hudičev in strinjam se s komentarji, ki izpostavljajo dejstvo, da je najhujši in najpomembnejši element izguba zaupanja, ki ga je zeloo težko zgraditi nazaj. Vendar pa nas take izkušnje naučijo največ o sebi, drugih in življenju. Vem, da se to takole napisano sliši kot floskula, ampak v resnici nekaterih stvari enostavno ne moremo razumeti in jih dojeti, če ne gremo skozi temačno fazo.
Kar me je najbolj presenetilo, je to, kako malo ljudi je odprlo temo odprtega odnosa. Preseneča me mnoštvo komentarjev na vižo “če te je prevarala, te nima rada”, “kdor vara enkrat, vara v nedogled (=ni vreden ljubezni)” etc.
Procent varanja v partnerskih odnosih je izjemno visok, če štejemo še vsa tista varanja, za katera nihče ne bo nikoli izvedel, pa verjetno govorimo o nezamisljivih številkah. Očitno si pa pred tem dejstvom vsi zatiskamo oči. Kar v naši kulturi in okolju seveda ne preseneča. Ne želim žaliti našega naroda in govorit o tem, kako smo slovenčki zategnjeni in hinavski. Obstaja pa fenomen, ki se mu reče kolektivna zavest in kolektivni spomin. Dejstvo je, da je krščanstvo v kar dolgem obdobju močno zaznamovalo našo kulturo, te vrednote pa imajo vsekakor vpliv še danes, pa čeprav je bilo med Rimljani, ki so pred tem živeli na tem območju, nekaj popolnoma naravnega, da ima človek ljubimce. Monogamija ima seveda svoje prednosti: v prvi vrsti pomaga pri določanju očetovstva otrok in s tem zmanjšuje zmedo okrog tega kdo bo fizično in ekonomsko skrbel za mater z otrokom, zmanjšuje prenos spolno prenosljivih bolezni, v imenu vere pa je to način, s katerim si prihranimo čas in energijo, s katerima bi iskali nove seksualne partnerje, se spuščali v boje za plen (=godna samica) in maščevanja, povezana s tem. Tako se lahko človek v večji meri in bolj mirno posveti veri, torej duhovni plati življenja namesto telesnim nagonom. Kar je v osnovi nekaj zelo plemenitega. Problem, na katerega naletimo je pa ta, da ljudje enostavno niso tako poduhovljeni, da bi bili česa takega zares iskreno sposobni. Seksualna monogamija kot sinonim za ljubezen je nekaj, v kar smo vzgojeni, nekaj, kar štejemo pod samoumevno in o tem v resnici ne razmišljamo poglobljeno. Dandanašnji odnosi so torej nekakšna čudaška zagonetka, prepletena med takšne zastarele vzorce, vedno hitrejšim življenjem, ki prepogosto temelji na konzumaciji in zadovoljevanju potreb, iskanjem vedno boljšega ter bojem za individualno svobodo.
Zato se mi razmislek o odprtih odnosih generalno zdi zelo primeren. Seveda pa odprtih odnosov ne vidim kot nekaj, kar se “igrajo” nenasitni ljudje, ki jih vodi le seksualni nagon, hkrati pa potrebujejo nekoga, h kateremu gredo lahko pojokcat, ko jim je težko. Odprt odnos vidim kot zrel dogovor med dvema partnerjema, ki po svojih željah postavita tudi morebitna pravila, sta v tem iskrena in takšne vrste odnosa absolutno ne izkoriščata. Verjetno se mnogim zdi takšen način nepredstavljiv, ampak verjemite, če je takšen odnos zgrajen z zaupanjem, lahko postane izvir brezpogojne (brez-pogojne!!) ljubezni in brezčasnega zaupanja. Večinoma je sprva težko, ker tega nismo vajeni in v nas vre ljubosumje, je pa strašno osvobajajoče, ko se to preraste in človek ugotovi kako uničujoče je ljubosumje in da si zagotovo ne zasluži toliko pozornosti. Ne boste verjeli kolikokrat se zgodi, da ob vzpostavitvi odprtega odnosa partnerja pravzaprav ugotovita, da v resnici sploh nimata potrebe po seksu z drugimi. Ljubezen pa absolutno ni nekaj, kar bi merili po seksualni zvestobi enemu partnerju.
Ne pravim, da bi kar vsem po spisku predlagala odprte odnose, se mi pa zdi, da bi lahko več ljudi začelo bolj odprto razmišljati. Tej ženi iz izvirnega sporočila, pa še marsikomu drugemu bi verjetno bilo veliko lažje v življenju, če bi okolje imelo razumevanje za to, da se kdaj malo prepusti flirtanju in potem vrne k možu, pa to ne pomeni, da ga ne ljubi. Morda je ob zavedanju, da to lahko stori, v resnici to sploh ne bi zanimalo. Ne ignorirajmo tudi dejstva, kako privlačne so prepovedane stvari.
Je pa res, da sem mnenja, da se takšen odnos veliko bolje obnese, če se ga zastavi že v začetku oziroma v fazi odnosa, v kateri vlada zaupanje. Predvsem da se o tem odprto govori in da sta oba partnerja za to. Tako da nisem prepričana, če bi v primeru avtorja v takšni situaciji to dejansko funkcioniralo kot poskus reševanja odnosa, saj je že prišlo do izgube zaupanja. Morda pa. Predvsem bi predlagala razmislek o tem, pa ne kot nabijanje slabe vesti v smislu “če bi imela odprt zakon že s samega začetka, bi bila moja žena srečna in trojček bi se že zdavnaj zgodil”, morda bolj kot za popotnico v naslednje odnose.
jože ko ga potrebuješ, 13.12.2021 ob 07:31
V tem primeru je razumljivo dejanje swingerstvo… Swingerstvo je drugače čudaško,sprevrženo gibanje a v takem primeru zelo pozitivno. Poznam kar nekaj parov ,ki jim je to rešilo zvezo. Tam sicer pride do tako imenovanega povračilno maščevalnega varanja ,a po drugi strani to ni varanje saj je ona prisotna.Veliko bo tudi pripomoglo k vašem sedaj porušenem ego, češ naj vidu da znam…naj vidi da druga tudi uživa z menoj. Se pa s tem tudi nekako spusti to faumo in “big problem” varanja. In s tem se velik problem ki se je vama zgodil pokaže da ni tako velik in se bo lažje prebrodil. Poznam par ki je imel isti problem… in ga s tem rešil. na koncu sta ugotovila da jih še najbolj vzburja če sta samo opazovana s strani drugega para.in sčasoma sta opustila swing….obstaja pa tudi par pri katerem je celo prišlo do cuckolda ampak to je že druga zgodba.
Swingerstvo je drugače čudaško, sprevrženo gibanje…
Dragi gospod Jože Čuk, Swingerstvo ni gibanje, še manj pa, da bi bilo čudaško in ne vem kaj vse, po vaše sprevrženo. Zaplankana mala država, kjer vsak ve o vsakomur vse, kjer je sosed nevoščljiv sosedu, ker ima nov avto, kjer je Swingerstvo tabu in sprevrženo, ker je tako župnik rekel. Pa živimo v 21 stoletju ne v srednjem veku. Saj bi kakšno sončno, pa enostavno nima smisla. Vam dragi Jože pa veliko užitka pri nedeljski maši ob pogledu na prelepo sosedo z novo obleko. Bruham.
Sama sem bila prevarana in to v tako ”kao” idealni zvezi. Imela sva se rada, uživala, imela majhno punčko. Dobro situirana. Izvedela sem da me je varal, da se je nekajkrat dobil z neko mlajšo iz kraja kjer ima pisarno. Seveda po njegovih trditvah sta bila samo prijatelja. Vendar sem dobila tehtne dokaze iz lokala kjer sta uživala. Ne niti skrivala se nista.
Bolelo je in to zelo, še vedno sicer, ker tam je bila vmes bojda zaljubljenost, zamegljen razum. Vendar s tem se moraš spopadati če veš da si v resni zvezi.
Napravila sem plan maščevanja. Konec koncev si tudi sama lahko privoščim mlado meso, tudi glede na simpatičen izgled ni bilo težko najti 2 potencialna kandidata.
Kaj ba bo najbolj bolelo? Imela sva reden sex 2 do 3x na teden, večinoma klasično, sem ter tja malo bolj kinky. Vedno si je želel šariti po moji ritki, vendar analnega sexa nisem prenesla. Vedno si je želel nekaj vač kot v dvoje, jaz pa sem vedno ljubila in hrepenela po njem, njegovemu telesu in ljubezni. Vedno je želel se zlivati v usta ali po obrazu, pa mu tega nisem pustila ker to se mi pa res gabi, pa mi je še kdaj, kao po nesreči med fafanjem spustil v usta. (naj omenim da nisem zavrta v sexu, sem divja energična, rada sem groba ali nežna, delam vse kar mu paše, razen recimo teh treh stvari ki ne grejo preko mojih možganov.
Dobila sem se s tem dvema mladičema, skladnih postav in povprečnih curakov. Posneli smo nekaj extra kinky kadrov. Dva v luliki / jaham analno in enega fafam / zalita s spermo in dvemi curaki na obrazu.
To ni bilo snemanje porniča, vendar samo vsakega izmed treh kadrov po eno minutko, seveda z res dobro osvetlitvijo, kvalitetno postavitvijo in odigrano like a pro. Te 3 minutne odseke sem združila v en hiter story, 6 kadrov po 4 sekunde, združene v filmček, kateri pokaže vse. Pravo prasico ki vsaj eno uro brutalno fuka z dvema skladnima kurcema ( čeprav temu ni bilo tako) mogoče sta onadva uživala, jaz sem imela preveč dela s produkcijo in svojo glavo.
Ta kratek video sem eno jutro, preden sem službeno letela za dve noči v tujino, zjutraj pri kavi spontano pogledala ko mi je bil popolnoma blizu in komentirala, kakšna packa sem. Seveda je videl tistih dobrih 18 sekund ki razkrivajo njegove fantazije. Kuhal je , besnel znotraj, vendar vedel da ne sme popeniti. Telefon sem dala na lock. Vstala, odprla torbico iz nje vzela paketek kondomov in jih vrgla v odprt kovček. Le tega zaprla mu namenila poreden nasmeh, zaželela naj se ima lepo in da se vrnem kar se da hitro (seveda se je vedelo kdaj).
Naj omenim da kondomi so bili samo del pravokacije. In ne nikoli nisem niti pomislila, da bi ga zares varala. V filmčku sem manj kot minutko trpela ko sem jahala analno 16 cm klobaso, nič zrajcana, samo zato da sem, vse je bilo fake, vendar pristen fake. tako da razen tega da sem to naredila, nisem nič od tega imela, si želala ali uživala. Fanta sta končala sama, jaz sem čakala pred kamero telefona, da sta mi prinesla cumshote na obraz ko sta si jih zdrkala do izliva.
Bolj nazorno nisem mogla opisati. Zakaj, ker če bi na kratko bi me res extra obsojali. Že tako me boste. Z njim sva se potem velikokrat o tem pogovarjala. Fantiču mojemu niti na misel ne bo več prišlo da bi varal. Če pa bi že upal, dlje od neke skrivnostne deklice na klic nebi upal. Kar pa seveda tipa moškega kot je moj ne rajca. Ker rabi un passion da zmeša punco in še malo sebe. Sedaj ga poznam v dno duše, tudi tisto , kar je lahko najslabše. Še vedno ga imam rada, še vedno ne fukam v rit, jem sperme in si ne želim trojčkov. Upam da sem opravila s tem. Ampak v mozak me res ne bo nihče.
Racionalna M….
SIcer je pisano ze nekaj casa nazaj, a sem se tudi sam se kako nssel v tem..
Vse sem sumil ze par let, a me je vedno mirila, da ni nic kaj mi je, da ni bila ednia tam, da so imeli… skratka 100000 izgovorov.. Ugotavljam pa, da sem za vse kriv sam, ker sem od vrtca do sole, do vseh dejavnosti vseh treh otrok vse delal jaz. Morda je peljala ona 10 x v 18 letih vse ostalo jaz… iz sluzbe po otroke, nato na dejavnost nazaj, kaj za jest, oprat stroj, posusit… ce niso imel nic smo sli na igrisce… skratka vse samo, da je gospa lahko ‘delala’ v sluzbi in hodila domov med 20 in 21 uro, in se po tem, ko je prisla domov, pojedla kar sem ji pripravil je non stop visela na mobitelu in si dopisovala… vse je bilo nujno.. ko pa ga ni uporabljala ga je skrivala in dajala po tihem..
Ne vem zakaj dobri in posteni deci najebemo, oziroma se.pustimo, da.nas takp jebejo.. vse delas doma ona pa se kurba okol… izgleda da je tako, da ce nimajo skrbi s familijo in vse naredi dec, potem jim gredo pac po glavi drugi tici!, ker neistroseno energijo je potrebno nekam usmerit.. Najbolj zalostno pri vsem pa je to, da si je nasla starejsega, in malo mocnejsega sodelavca. Človek res tezko razume, ene jamrajo, da deci se smeti ne odneaejo, druge pa, ko so strezene spredaj in zadaj se pa kurbajo okoli..