Kočljiva zadeva. Mislim ,da za varanje ni opravičila. Nekje pa tiči razlog ,da oseba klecne pred skušnjavo.
Glede na to,da imata otroka bi rekla sledeče:
V kolikor si sposoben oprostit,živet s tem kot da se ni zgodilo. Ji ponovno zaupat brezpigojno,brez pogrevanja,obsojanja ,potem naredi to.
Drugače mislim da je za dobro otrok ,da gresta narazen. Bolje zadovoljna starša narazen,kot nezadovoljna skupaj. Otroci bojo odrasli,preživeli vajino ločitev ,se sprijaznili s tem. Ne smejo živet v nesrečnem okolju kjer bo med vama napetost in prisilno prenašanje.
Mohe mnenje,pa srečno pri pametni odličitvi.

Ce ne moremo sami skozi tezko obdobje (nezvestoba, smet bliznih, izguba sluzbe, itd.) je potrebno poiskati pomoc, (beri: drugo mnenje). Nevtralna oseba zna svetovati. Nikakor pa ne nekdo, ki je sel skozi podobno izkusnjo. Zakaj? Clovek je individum. Drugacni smo, razlicno dojemamo stvari, itd. Vsak nasvet (ki ni od strokovnjaka) prevec subjektiven, oseben.
Vsak je individum in se mora spopasti s seboj in svojimi demoni.
Je pa tudi to res, da taksna preizkusnja, ki jo je avtor dozivel, nam daje moznost, da zacnemo delati na sebi. Se vprasati kaj je dobrega v tem? Zakaj se je ravno meni to zgodilo? Je moj ego sposoben to razumeti in oprostiti ali pa iti na prej?
Me zanima kako boste gledal na to cez 10 let, ker sedaj je konec miru. Mirnega zivljenja ne bo vec v vas. Neprestano se ukvarjate z mislimi, morda vrniti prevaro, ali kako naprej. Zivljenje postaja delo in se enkrat delo.

Tocno vem kako se počutiš. Jeba je ,ko se izgubi zaupanje. Lazje ti bo če boš z drugo, ampak na silo brezveze. Vsaj takrat ,ko imaš v glavi kaj je delala z nekom drugim se malo boljse pocutiš. Drugače pa brezveze. Edino ce res vse ostalo štima. To pa težko verjetno ,ker drugače nebi tega naredila.Da nebo cez par let spet glava bolela ,ko boš kaj odkril. Res pa je ,da na sreco jaz nisem mel otrok. Ce pa misliš ,da ji lahko zaupaš in hočeš ostat z njo ampak ti to ne da miru. Pol pa moreš nekaj nažgat 🙂 Zapomni si ,da ljubusumne izpade ne bo večno tolerilara

prvič, drugič potem pride tretjič in tako dalje. Ko enkrat varaš imaš ta občutek v sebi in to ne more spremeniti nič. Misli so vedno nekje drugje in ne na tem mestu, kot bi morale biti. problem nastane, ko za to izve veliko drugih ljudi, pridejo drugi moški, kateri jo bodo hoteli na vsak način dobiti za sex. Odločitev je res na tebi. probajta trojčka, če vama bo to všeč, prakticirajta tole. Bo zadovolja ona in tudi ti, ampak vedno morata biti dve ženski, drugače bo ona spet v prednosti.

Varala enkrat, varala dvakrat…kako že gre naprej?

Zelo lepo opisano varanje. Jaz sem bila v zvezi več kot 4 leta. Otrok hvalabogu nisva imela, je pa on mene varal in občutek je bil res grozen. Potem je on meni pod nos metal, da če bo kdo koga prevaral, bom jaz tista in na tak način je zaposlil moje misli, da sem se mu dokazovala, da ni res, medtem ko se mi je on posmehoval z drugo v naročju. Sva se seveda razšla. Nisem pa tak človek, ki bi nazaj prevarala, ker imam v podzavesti občutek, da se bom zaradi tega počutila še slabše in me bo pekla vest. Vpliva pa prevara lahko na vsako naslednjo zvezo. Jaz sem sedaj s trenutnim partnerjem, več kot 10 let skupaj in imava otroke. Čeprav vem, da mu lahko zaupam, je še vedno tista brazgotina, ki izzove ljubosumje in strah. To preteklost sem nekako premagovala z EFT tehniko, da sedaj lažje diham.

Konec je. Poročen si z žensko, ki te je ( že drugič ) postavila pred drugega moškega. Ne glede na to, kako si se trudil in kaj si naredil za družino, je ( že drugič ) imela afero z drugim. Poljubljanje, sex.. popolnoma vseeno je. Ženska te prevara ker te nima več rada. Lahko je s tabo, ampak misli na drugega. Ti jo boš lahko prevaral in se vrnil domov k njej in jo imel rad, mislil na njo, si jo želel. Ona tega ni zmožna. Njena čustva so drugje. Karkoli boš naredil, boš po taki prevari vedno znova in znova razmišljal, kaj pa če se ponovi. Imata otroka in če jima hočeš dobro, pojdi stran. Sliši se grozno ampak tako je. Trajajo bo nekaj let, da se boš postavil na noge in ko se boš, boš drugi človek. Ostati v taki zvezi je neumnost saj boš stalno razmišljal o njeni prevari. Nikoli je ne boš prebolel, niti z varanjem. Ne počenjaj tega, ker se ne boš spoštoval. Že dejstvo, da si sedaj ti zamorjen, ona pa ne, pokaže na to, da je šla zelo enostavno čez to zadevo ker te pozna, ker ve, da si ti tisti, ki želiš obdržati družino. Lahko obiščeta terapevta, lahko gresta kamorkoli, lahko iščeta nove poti… ampak konec koncev sta še vedno vidva v enakem okolju kjer sta bila in z enakimi čustvi… tvoja so jasna, njena pa očitno tudi – ti si na drugem mestu. Skratka, zavedaj se, da je konec in da je bilo že prej konec le da ti tega nisi videl. In da ne bo pomote; pišem ti iz svojih izkušenj.

Pozdravljeni.
Ste pomislii da ji je on morda bil pobeg z realisticnega sveta? Biti “ujet” doma konstantni stres doma (zaradi mame) in v službi pa je iskala tisto kar mnogi (nekam vstran kjer me nihce ne pozna da lahko zadiham). In vrjamite mi dadejstvo da vas je prevarala jo bo preganjali do njenega groba. ( jaz sem bivsega skoraj 10 let nazaj a se se vedno zivo spomnim zakaj se to ne izplača). Vem da zadeva boli ampak ste lahko boljsi in je ne prevarate nazaj. Raje izkoristite trojcka (se bolj izplaca, super izkusnja) z njo pa se pogovarjajte, skupaj pridita do razloga zakaj vas je prevarala. S tem ko ji bote igrali psihologa bota oba lazje prebolela, najdla intimo, zaupanje, se spet povezala, in vi bote ugotovili da dejstvo da je bilo vse prevec edini razlog da je zbežala. Verjemi mi, njej je veliko huje in tudiko bote vi že pozabli bo njo še vedno pekla vest, še vedno se bo počutla umazano, nevredne vaše ljubezni, dotikov pogledov.
Vso srečo

Konec je. Ženska, ki te prevara ( in to ne prvič ), te nima rada. Škoda časa, ker boš uničen, živčen, nepotrpežljiv, stalno boš čakal, kdaj se bo ponovilo… za njo pa je tako ali tako že konec. Lahko boš nadaljeval družinsko razmerje, ampak nikoli več ne bo tako kot je bilo; vsaj zate. In ko boš čez čas prišel do konca, ti bo rekla da si kriv ker nisi imel potrpljenja.. Ti, ki si jo zasačil z drugim. Psihologi, terapevti…. škoda časa. In ne išči utehe pri drugi ženski. Spoštuj se in tega ne naredi zato ker ji hočeš vrniti. Nič ne boš dosegel, le bolj zmeden boš. Kakorkoli; prej ko boš ugotovil, da te že dolgo ni imela rada ( ženska vara s čustvi, ne s telesom.. ), prej boš videl, s kom si živel in za koga si se trudil. Pojdi svojo pot.

Težko boš prebolel tole. Meni se je isto zgodilo. Imava dva majhna otročička stara 2 in 5 let. Me je prevarala in nakoncu tudi odšla z drugim. Zelo trpim, ker sem čez noč ostal sam. V zvezi sva bila 14let. So bili vzponi in padci. Samo ko je pa zamenjala službo, ji je šef pihal na dušo. Se je oredala in odšla z njim. Nikoli nebo več isto, kot je bilo. Bolje da jo zapustiš in greš svojo pot naprej.

Pogovorita se, če bi bila za odprt zakon?

Avtorju svetujem, da pristane na pogovore/terapije/odprte zakone in ostal bullshit, ampak ne zato, ker bi mu to rešilo zakon, tamveč zato, da si kupi čas. V tem času naj pripravi izhodno strategijo in zavaruje svoje premoženje.

Pozdravljen!
Povračilo varanje je lahko trenutna oteha, lahko pa je še večja bolečina. Navadno se potem skozi išče nove osebe, s katero bi maščevali, ker prejšnje ni dalo zadovoljstva. V takih primerih je bolje se o težavah pogovoriti in odkrito povedati, kaj boli. Očitkov iz tvoje strani ne bo konec, vprašanje pa je tudi ali te ne bo več prevarala. Vedno boš v dilemi. Iskreno upam, da se vama izide.

Stepni volk ,

hvala za link na spisek literature. Ker je pa precej del bi vprašala katera dela bi vi priporočali?

Obenem prosim tudi moderatorico, če lahko tukaj svetuje.

Hvala obema vnaprej!

nika9

Pa kakšne bedarije to berem, da ženske varajo s čustvi?

Novica dneva: ne, večinoma nam paše, če se lahko izživimo z nekom, ki nam potem ne teži na whatsappu, ampak sva lepo na “dober dan” še naprej.

Ok, glede na to, da tip piše o metuljčkih, se je ta žena očitno zaljubila, ampak to še ne pomeni, da je kar po pravilu tako pri vseh ženskah – niti najmanj.

Dobrodošel v klubu, situacija kar tipska.
Kakor so že pred mano napisali:
1. Nikoli več ne bo isto, brez veze da rešuješ prejšnjo zvezo. Lahko pa jo postavita na novo, nujno s pomočjo terapevtov. Novopostavljeno pa je lahko po želji, tudi odprta veza ali kaj drugega, kar se zmenita. Ne popuščaj pri svojih željah, naredi si sebi ustrezno.
2. Pri terapevtu bodita vsaj deset obiskov. Če se bo punca upirala in hotla prekinit, sta končala in nima smisla početi ničesar.
3. Si na novi poti in morda je revenge cheat prava stvar, morda ni. Point je, da si dodaš v lajf nekaj, kar te bo v srcu napolnilo (ne pa kontriralo njej). To je lahko oseba, stvar, aktivnost, dogodek…
4. Očitno si načrtno izklopil šarm in čutenje. Super, dosegel si svoje, bil zvest in tvoja vest je čista. Zdaj pa odjebi to in si pusti uživat v tem, kar si (nisem rekel, da podri vsako, ki pride mimo. Lahko jo, ni pa sploh nujno).
5. Sama ločitev tehnično ni strašna, samo neprijetna. Koliko jo naredita zajebano (stresno, čustveno, denarno), je odvisno samo od vaju. Notarji v vsakem primeru poberejo svoj del 🙂 (splača se bit notar).
6. Otroci ločitev prenašajo skladno z odnosom staršev – če sta starša skulirana, se pogovarjata, sodelujeta in ne blatita, potem je lahko praktično brez resnega škodljivega učinka na njih. Dva ločena srečna starša sta tisočkrat boljša kot nesrečen, zajeban par.
7. 5% svojega prihodka začni dajati na stran, skrito, na varno. Počni to eno leto in opazuj, kak efekt bo imelo nate.
8. Pojdi nekam sam, kamorkoli, kakorkoli… tuhtaj, jokaj, kriči, tolci, seksaj… kar od tega pač rabiš.
9. Zapiši in malo zračunaj za scenarij, da greš na svoje, kam bi šel, koliko so stroški, kako bi mulce rihtal, koliko časa bi ti pobralo, koliko bi bil obremenjen, kako bi vajine družine reagirale…
10. Bolelo bo še en cajt, jebiga, in špiknilo te bo vsakič ob misli na to. Ampak vsakič manj… 🙂

Spoštovani,

bom napisala svoje mnenje kar direkt v odgovor avtorju teme…Ga boste tam prebrali, velja?
Vse dobro želim,
Mirjana

Spoštovani Jebigazdej,

včasih je res točno tako, da ga lahko samo še j….

oz. se vprašaš kam ta pot vodi? In si počasi priznaš, da odgovora na to vprašanje nimaš več, ga ne najdeš ga več z lahkoto, partner nekako deluje izključeno iz iskanja odgovora, kot bi z eno nogo ne stal več na vajini poti… pa tudi pri sebi opaziš, da premišljuješ o novih poteh…
Včasih odgovor tudi poznaš in veš kam ta pot vodi (in kakšno bo skupno življenje) in kam ne vodi, a si ga ne priznaš.
Ali pa celo verjameš, da je kompromis med izgubljenim (čemur smo se odpovedali) in prejetim (kar nas bo počakalo) vseeno sprejmljiv. En klijent, ki je prišel na pogovor, ker je bil globoko nesrečen in se je znašel v življenjskem vakuumu, mi je pred meseci dejal: “pa saj ko sva skupaj niti ni tako grozno, sej se mava kar ok, pa otroci so mali…, samo meni tako silno zabedira včasih, no…vedno”.

Vajina skupna pot je to in ja, v težki situaciji sta. In ja, s skupnimi močmi sta se spravila v to. Je pa res, da ljudje živijo na mnoge različne načine in prav vsak je Ok, če le sta se tako dogovorila in v tem ne trpita. (včasih se tudi to dogovorijo). Morda res pogumno poiščeta odgovore na vprašanja: kam naju pelje ta pot, kam sploh greva midva skupaj, bova tako ali drugače živela, nama bo zakon brez ljubezni ok?, jo bova poskušala obuditi, bova bolj cimra, prijatelja ali tudi ljubimca. Se bova videvala tudi z drugimi ljudmi, bova o tem govorila, se bova delala, da ne veva? Bova srečna v tem? Ali nama je zadovoljstvo s partnerskim odnosom pomembno ali so druge stvari bolj pomembne? Se midva čutiva tudi kot par ali starša? Si tega želiva? Kaj si želite vi? Kaj točno? Kaj si ona želi? Si želita isto?

Kvaliteten odnos po mojem mnenju ne temelji na tem, da partnerja zreta en v drugega, temveč gledata v isto smer (skupno prihodnost in kakšna ta prihodnost bo).

Vsekakor vam toplo priporočam pogovor z usposobljenim strokovnjakom za partnersko terapijo, oba z ženo iz napisanega delujeta zelo sposobna in pametna človeka, morda nekaj obiskov pri terapevtu zato, da hitreje (in čim manj boleče) prideta do zgornjih odgovorov. Pogum velja. Pogovor pa pomaga.

Glede “povračilnih ukrepov” imam jaz eno samo mnenje, ki sem ga sicer nekje prebrala: “predno stopiš na pot maščevanja, najprej izkoplji dva groba.”
Po mojem mnenju, maščevanje prizadane enako izvajalca kot prejemnika, v njem ni zadoščenja, prebolevanja, preseganja ali kakršne koli osebne rasti sploh pa ne osnovega ljudskega dostojanstva.

Mnenje moje.
Morda kaj zarezonira z vami.

Vse dobro vam želim,
Mirjana Mikulić Frankovič

Ko sem prebrala, kar si napisal, sem se prepoznala. Popolnoma enaki občutki in enaka vprašanja se mi še danes vrtijo po glavi, pa je od tega že tri leta. Moja zgodba je sicer še grša, saj me je varal 9 mesecev, v ku***jo pa vpletal celo skupne prijatelje, tako da so vsi vedeli, razen mene. Bilo je kot najhujša nočna mora, bolečina neznosna, sram, gnus, jeza, žalost. Sedaj se trudiva živeti naprej, biti ljubeča drug do drugega, ampak ni isto. Rada ga imam, a ne morem mimo tega, kar se je zgodilo. Tudi jaz sem se v življenju večkrat zadržala, ko bi lahko prevarala (btw sem privlačna ženska), pa enostavno tega svojemu partnerju prej nebi mogla nikoli narediti. Ampak po prevari se je nekaj v meni zlomilo. Občasno se počutim kot svetovna trapa, ker sem požrla vso to umazanijo, da bi ohranila dom, v katerem sta poleg naju še dva otroka, medtem ko on živi normalno naprej. Enako, kot ti svoji, mu zavidam tiste metuljčke, ki si jih je privoščil. Imam ga še vedno rada, vem da je v svojem bistvu dober človek (zato sem tudi ostala z njim), ampak hkrati ga ne morem več spoštovati tako, kot nekoč, niti mu ne morem več 100% zaupati. In še vedno me občasno spreleti, da bi ga tudi jaz iz inata prevarala nazaj, da ne bom samo jaz tista trapa, ki je vse požrla in če se bo nekega dne pojavil Mr. Privlačni, ne vem, če se bom še držala nazaj. Ne bi potem delala iz tega neke drame, niti svojemu nebi o tem nič razlagala, ampak bolj v smislu, da si ne bom kdaj očitala, da sem se odrekla lepim trenutkom zaradi nekoga, ki me je izdal. Če je kdo na forumu, ki je ostal v zvezi po prevari, bi bila zelo hvaležna za izkušnje, kako se je obneslo na dolgi rok. Ali flashbacki in občasna bolečina ter dvomi v zvezo sploh kdaj zbledijo? Čez koliko let se je stanje normaliziralo pri vas? Pa srečno vsem sotrpinom, ki se spopadate s tem sr***em.

Zakaj pa ne bi raje ponovno občutil te metuljčke z ženo? In raje z njo delaj na tem in jo povabi na zmenek ali kakšno romanco. Verjemi da si to ona tudi želi. Zakaj bi to ponujal kakšni tujki, pred nosom pa že imaš svojo ljubljeno. Obnovita vezo in se ji ne maščuj. Skupaj občutita ponovno te metuljčke. Želim vama vso srečo.