Živjo, se že vnaprej opravičujem za nekaj daljše pisanje.

Imam več dilem, ki me žrejo že nekaj mesecev. In sicer, star sem 40 let, partnerka 39. Dva otroka (5 in 11), dobro situirana, urejena in (do nedavno) zadovoljna z mirnim družinskim življenjem. Skupaj sva že 18 let in vedno sva se dopolnjevala in imela odnos res na “srečnem” nivoju. Nato se je v drugi polovici 2019 pri njej v službi začela vedno bolj norišnica, tempo, še napredovala je, pa majhni otroci, moja služba, mama ji je zbolela za rakom, … skratka življenje je prišlo v neko tisto (razumljivo) fazo, kjer je vedno več fokusa drugje, za negovanje partnerskega odnosa pa ostaja vedno manj (kvalitetnega) časa – vseeno ni bilo nič ekstremnega odtujevanja – samo bolj tako rutinsko je vse skupaj teklo. Kljub vsemu sva se OBA zelo trudila sodelovati pri vseh družinskih opravilih in preživeti čim več časa skupaj. Tudi seks sva imela vedno dober, čeprav sem bil vedno jaz tisti bolj odprt in avanturističen (nikoli varal).

Potem pa izvem, da si je privoščila afero s sodelavcem. Seveda, če si lepa, urejena ženska in se trenutno spopadaš s takimi psihičnimi pritiski, če si skoraj več v službi kot doma z družino, potem se hitro najde prijazen in tolažeč sodelavec, ki ponudi svojo roko (beri: tiča) v uteho, aneda, uboga revica:). Uglavnem, trajalo je ene dva tedna, da jo je nakuril na skupnih kofetkih, potem sta se 2x na hitro “pozabavala” v njegovem avtu med odmorom za malico, potem sta si pa še kakšen mesec vsak dan po skypu (ker fizično ni blo možno zarad splošne karantene) pisarila in se rajcala od jutra do večera. In ravno sredi pisarije sem jo v živo dobil (jooooj kako boli v srce, ko bereš take stvari … noro). Itak, da se mi je čist zmešalo, zbil sem ji tist telefon (nje nisem nič fizično!), obiskal tega poročenega sodelavca, ki je bil itak ves posran in ga je samo to skrbelo, da ne bo še on imel problemov doma (pa sem se nekako zadržal, ne da še njemu zjebem vse – bolj zarad otrok), …. . Ona pa kot da bi jo res iz transa zbudil, takoj vse priznala, v jok, opravičevanje, da me ima rada, temu sodelavcu pred mano napisala resnično konec in obžalovanje, gnus, da si je kaj takega dovolila, …

In kaj naj sedaj naredim? Fora je v tem, da VEM, da me ima rada in da ji družina pomeni vse. Že nekaj mesecev pogumno prenaša vse moje občasne izbruhe jeze, ljubosumja, obtoževanja, … in se vidno trudi. Zelo jo je sram in se tudi sama sekira. Pripravljena je zdaj celo izpolnit moje fantazije o trojčku z njo in drugo žensko (kapo ji dol za to!). Tudi jaz jo imam (in sem jo vedno imel) kljub vsemu RESNIČNO rad, zato sem se kljub šoku tudi že prvi moment odločil, da si dam vsaj nekaj časa preden gre vse najino skupno življenje u pm.

AMPAK, prizadela me je tako globoko in na tak grd način, da se mi še vedno meša in vsak dan trpim. Shujšan, ne spim, pijem, … Še posebej trpim, ko vidim, da kljub vsemu mene boli precej bolj kot njo, ona nima vsak dan “flashbackov”, še vedno moram gledat, da dela v isti službi (in s tem sodelavcem se občasno vidita – brez komunikacije, kot pravi), vidi se da se lahko sprosti in nasmeje v družbi… Uglavnem, jaz sem sedaj tisti depresivni zamorjenec in težak kljub temu, da nisem tega sam skuhal. Na živce mi gre vse v povezavi z njeno službo, na živce mi gre če gre ven s kolegicam, na živce mi gre, da me take stvari sedaj prav “bolijo” (ljubosumje?) – nikoli nisem še take vrste bolečine občutil, prej je nisem nikoli omejeval.

Zamerim ji, da sem sedaj jaz tisti, ki bo moral prevzet njeno odgovornost in vse to požreti dol, če želiva obdržati življenje in družino skupaj – otroci so res navezani na naju oba. Zamerim ji, da si je dovolila zatrapat v nekoga in takrat hodit vsa v oblakih okrog (je bila polna nove energije). Zamerim ji te občutke “zaljubljenosti” in “metuljčkov”, ki bi jih (najbrž) vsak rad kdaj pa kdaj še doživel ob nekom tretjem, kljub resnični in pošteni ljubezni do partnerja doma, ….

Zamerim ji, da sem ji (čisto pošteno povedano) teh njenih “metuljčkov” in izživetih fantazij “fovš” (sliši se grdo, ampak očitno tako deluje človeška psiha). In se počutim globoko opeharjenega (beri: ego peče), sploh, ker sem tudi sam imel veliko priložnosti za podobne igrice, saj tudi sam še vedno dobro zgledam in skrbim zase. Ko sem bil pri 27 letih najmlajši član uprave v eni večji firmi sem bil glavna tarča vseh študentk (hmm, le zakaj?, ane) in bi si res lahko dal duška, pa tudi kasneje … ampak mi je nekako uspelo “preslalomirat” brez takih izpadov (oz. pošteno povedano nisem imel jajc, da bi tvegal celo svoje postavljeno življenje za nekaj trenutkov v oblakih – sem šel rajši domov, magari vrgu na roke, pa sem nekako preguzil).

Zdaj pa čutim, da se mi je v glavi vse to SPREMENILO. Zdaj je pa mene začelo res matrat, da bi si dal duška na tak način in vse skupaj vrnil milo za drago. Pa ne samo kot seks, ampak da bi tudi mene ena druga dejansko tolk na glavo zasukala, da bi tudi jaz še kdaj začutil tiste “metuljčke”, se malo spraznil še drugje, pa si pisal packarije po skypu … Pa sploh niti ne v smislu nekega maščevanja do partnerke (bi to pred njo skril, če bi šlo), čeprav po drugi strani bi si prav zaslužila že dobit eno svojo porcijo nazaj (pred prvim otrokom, namreč, je že imela eno epizodo z enim drugim sodelavcem v isti službi – pa sta se “le” enkrat poljubljala in mi je naslednji dan vse sama povedala, tako, da sem nekako šel takrat čez to brez večje zamere). Tako bi zasluženo občutila kako je biti prevaran na drugi strani in bi bolj razumela kaj prestajam jaz sedaj zaradi nje (hm, mogoče je pa to lekcija, da se ji spet kaj takega slučano ne ponovi? – kljub temu, da sedaj pravi, da to ni možno). Na tak način bi tudi v svoji glavi nekako “izravnal rezultat”, ker imam občutek, da dokler se to ne bo zgodilo ne bom mogel naprej z enim občutkom fairplaya. Vedno bolj tako razmišljam in mislim, da bi mi to znalo še najbolj pomagat. Konec koncev nisem jaz spremenil pravil igre za “najino ekipo”. Tudi če partnerka izve, naj se pa potem ona odloča ali bomo še skupaj ali gremo narazen – naj bo to njena odločitev (kot se je lahko sama odločila za svoja dejanja s sodelavcem), ne moja, ker trenutna situacija res ni fer, da jaz kasiram bolečino in še odgovornost kako naprej. Čudno ane, kako deluje psiha, šele zdaj odkrivam mariskatero stvar o sebi.

A je kdo od vas že doživljal kaj podobnega, ima izkušnje kako je, če prevaraš nazaj? Je partner zvedel za to? Kako se je izšlo? …. Sem zadnjič prebral, da je daleč najpogostejši motiv za varanje ravno povračilno varanje. Zna bit. Pravijo, da pomaga pri vzpostavljanju samopodobe nazaj (ki je sedaj u pm zaradi tega sranja) in učinkovito vključi empatijo prvo-varajočemu partnerju – kar naenkrat razume kako je biti prevaran. Hmm…

Uglavnem, imam en kup dilem. Res bi rad naprej s trenutno partnerko in vsem življenjem, ki sva si ga zgradila skupaj OBA (in res OBA veliko vlagala v najin odnos vedno), pa vedno bolj ugotavljam, da ne bo šlo, če tudi sam sebi ne dam duška. Hkrati je to test, da vidim (če bi slučajno izvedela) ali bi ona šla isto zame čez. Potem se lahko šele pogovarjava, kako bova začela znova. Zavedam se, da gre lahko tudi vse skupaj adijo, ampak v tem primeru je moja vest čista, ker se je pravzaprav ona odločila dati vse na kocko prva. Rad jo imam neizmerno, ampak ne za vsako ceno.

Jebigazdej

Spoštovani,

hvala vam za vašo izpoved. Izjemna, realistična zgodba življenja je kar opisujete. Mi je zelo žal, da greste sedaj skozi to obdobje.
Če dovolite, bi se med vikendom odzvala z nokoliko daljšim odgovorom, saj si tole kar ste napisali zares zasluži posebno pozornost in razumevanje.
V tem času pa, morda če boste utegnili, je na netu, knjiga Esther Perel, Nezvestoba. Zelo dobro opiše sodobne odnose in izzive s katerimi se srečujemo.
Držte se,
Mirjana

Če bi te res imela rada in te spoštovala kot osebo, bi te ne prevarala. Njej v resnici ni do tebe, ji je pa gotovo do otrok in slike urejene družine navzven. S tem ščiti prvenstveno sebe in svoj ugled.
“Revenge” seksu pa se izogibaj, ker se s tem spustiš nivo nižje od nje. Ohrani svoje dostojanstvo.

Spoštovana, izjemno bom vesel vašega strokovnega odziva in se vam zahvaljujem. Z Esther Perel sem sem se v tem casu že kar temeljito seznanil in si ogledal vse njene vsebine na yotubu. Ponuja res odlicen vpogled v psihologijo varanja. Tudi to mi pomaga, saj se resnično trudim razumeti tudi partnerkino perspektivo.
Bom pa z veseljem vzel v roke tudi njeno knjigo.

Najlepša hvala že vnaprej:)

Tudi Eros v ujetništvu iste avtorice, specializirane belgijske terapevtke s področja nezveztob, to kvalitetno obravnava.

Velja pa si prebrati tudi delo Veronike Podgoršek: Ljubezen po ljubezni.
Ni nič revolucionarnega (če se je prebralo dovolj drugih del), je pa priporočljivo, ker obravnava specifičen slovenski del – predvsem okoli ločitev.

Spisek ostalih del je pa v sosednjem forumu: Priporočena literatura

Konkreten nasvet za avtorja teme: VSE kar ste zapisali tu, bi se morali s partnerico pogovoriti pri zakonskem terapevtu/ki.
Dopisno se ni še nobenega zakona rešilo.

Pozdravljen,

te zanima pogovor z nekom, ki ima podobne izkušnje? Imaš kakšen kontakt, mail?

Sploh ne vem, kako se človek lahko po čem takem toliko umiri, da zakon spet funkcionira v nekih znosnih okvirjih. Okrog tega nimam nasveta.
Tvoja zgodba daje en odgovor, in sicer, da je že flirtanje, poljubljanje varanje. Tisti poljub si spregledal, hitro pozabil, pa je bil očitno opozorilno znamenje, da tvoja ženska ni vredna takšnega zaupanja, kot si ji ga naklonil. Mogoče, če bi takrat doživel tak vihar občutij, kot ga doživljaš zdaj, bi ji bilo bolj jasno, kaj sploh počne in postavlja na kocko. Tako pa je šla od poljuba samo še en korakec naprej, na dva poljuba, pa samo še en korakec naprej, do mečkanja … saj to še vedno ni praktično nič … Ne vem, ali gre to tako, ampak če pomislim na pitje, prenajedanje, se vedno začne tako. Samo en kozarček, no pa še en …
Bi pa rekla, da to ni bila njena prva afera, kvečjemu morda prva mesena. Misim, da ji je moralo kar dogajati ves čas. In seveda skuša biti vsa skrušena in ustrežljiva – zato, da se ji ne bo treba poglobiti v resnični razlog, zakaj je to storila. Za varanje se razen res v ekstremnih primerih izredno potentnih ljudi ne odločimo kar tako in zaradi nekih metuljčkov.
Pa še to: peklo bo še zelo dolgo časa, upam, da ne računaš, da bo čez eno leto že na tri četrt pozabljeno.

Seveda, z veseljem. Mail: [email protected]

Zelo lepo si opisal čustva po prevari! Tega enostavno ne more razumet tisti ki tega ni doživel! Jaz se s tem spopadam že tri leta, in ne kaže da bo kaj bolje. Tebi želim več sreče!!

Hvala,
zdi se mi zelo čudno, da se tematika in psihologija povračilnega varanja skoraj nikoli ne omenja oz. zelo redko omenja, tako na teh forumih kot v literaturi/stroki, pa čeprav je to ena prvih stvari, ki vsakemu prevaranemu šinejo v glavo, ko izve za prevaro.

No, jaz sigurno v tej zvezi (kljub vsej ljubezni in bolečini ob izgubi vsega skupnega) ne bom životaril tri leta. Da partnerke nisem že prvi dan postavil pred vrata (to so tiste odločitve najbolj na prvo žogo – butaste) sem se sicer zadržal in s tem kupil nekaj časa za oba, kar pa ne pomeni, da sem sprejel vlogo tistega, ki bo še naprej jedel isti drek in bil tisti bolj “zrel”, “odgovoren”, ki bo sedaj na lastnih ramenih in zdravju plačeval za njene neodgovornosti in pri tem trpel še 100x bolj kot ona.

NE, pripravljen sem sicer iti naprej, ampak to pomeni tudi zame nova pravila, ki jih je s tem sranjem “napisala” (ker to je igra za dva). Se pravi si po novih pravilih lahko tudi jaz dam duška na enak način (pa ne mislim na prostitutke, ker je tukaj več od seksa) in si privoščim kakšno avanturo, ki bo tudi meni (terapevtsko) dala “metuljčke”, novo energijo, dvignila ego, …. Če tega ne bo mogla “prežvečit”, bo pa to meni jasen znak, da od mene sedaj pričakuje več, kot je sama pripravljena naresti zame. V takem primeru bo rezultat isti, kot če bi šlo vse adijo že prvi dan, samo jaz bom še bolje vedel, da je to še najbolje na dolgi rok. Zame odnosa brez fairplaya ni.

Jaz vedno bolj ko razmišljam o tem, se mi zdi še najbolj učinkovito “zdravilo” za varalice ravno to, da dobijo kontro. Pa tudi za prevaranega, ker “metuljčki” so zeloooo zdravilni – konec koncev se tudi varalice podijo ravno za njimi. Zakaj si potem nebi privoščil tega zdravila.

Če se nanj ni čustveno navezala bosta zvozila, če se je navezala se bo še dobivala z njim. Upaj na prvo.

Dragi avtor, zelo te razumem, čeprav je bila pri meni obratna situacija, po prvih 5 skupnih letih in 1 otroku me je prevaral. Seveda šla narazen, bolelo neizmerno, ampak ljubezen je ostala. Tudi prevara ne vzame ljubezni čez noč. Potem je prišlo do tega, da sem ga prevarala nazaj, žal celo večkrat. Bilo je zelo turbulentno obdobje, ampak je šlo, zaradi tega ker se resnično ljubiva. Zdaj sva skupaj že 16 let, imava še enega otroka in letos sva se poročila. Da se, je pa zadaj ogromno dela, predelovanja in puščanja vsega kar je bilo za sabo. Srečno in vse dobro ti želim, kakorkoli se boš odločil.

Bil bom kratek. Žensko varanje se ne oprosti nikoli! Ni te prevarla samo zato, ker je rabila oporo pri nekom drugem. Dejansko jo je ta sodelavec bolje privlačil od tebe in njena prevara je tudi emotivna, zato se take prevare nikoli ne oprosti, niti boš kdaj to lahko pozabil. Tvoja partnerka ni material za resen partnerski odnos. Vprašanje je s koliko njih je seksala, a da nisi zvedel. Grem stavit da to ni edini njen dogodek. Kakorkoli že, na tvojem mestu bi zgodbo zaključil.

Nimam ravno enake izkušnje, je pa dovolj podobna, da mi gre že ob branju vaših besed na jok, ko pomislim, kaj je bilo. S fantom sva bila skupaj nekaj mesecev, že kar resna zveza, razmišljala da se preseliva skupaj. Še vedno sem si pisala z nekom, čisto prijateljsko, res brez kakršnihkoli pričakovanj, tip dosti starejši od mene, niti po videzu sploh ne moj tip. Fant je samo videl, da si z njim pišem, nič spraševal, kompliciral, nobenih zagat. Ampak je to v njem sprožlo dvom in si je rekel jebiga, če lahko ona, bom pa še js. Enak miselni proces kot pri vam, pač obramba ega, pa da bi se povzdignil višje, mene prizadel, ne vem.
Še nekaj mesecev kasneje sem ga slučajno zalotila, da si z eno piše, pogledala na njegov telefon in vidim, da je šel do konca z vsaj eno punco, meni seveda prikrival, kot pravim, želel storit enako in če slučajno izvem, da me vsaj toliko prizadene kot pa sem jaz njega. S tem, da jaz z nikomer nisem šla do konca, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi varala. Res, da je bilo s strani tistega starejšega tipa kar nekaj spornih besed, ampak sem to ignorirala si mislila ok luštna pozornost, kompliment ne škodi. In če bi to slišala tudi v živo, bi z njim prekinila vse.
Fanta sem soočila s tem, kar sem našla pri njem, on seveda tudi v mene vrgel moje grehe, izpadlo je kot da sem hujša grešnica, čeprav je on šel mnogo dlje z drugo, predaleč. Sva se pogovorila intenzivno, pa še potem skoraj vsak dan vsaj 2 tedna, nekako prebrodila. Ko je prišlo na plano in bilo najhujše, sva ravno zaživela skupaj, tako da razhod ni bil prva opcija. Vsaj pri meni ne, on je bil takoj pripravljen it nazaj domov. Zdaj po več kot enem letu še vedno boli, ko pomislim, ampak je bila izkušnja, ki nama je obema pokazala, da se imava preveč rada, da bi kar tako končala.
Pa ne me narobe razumet – povračilno varanje ni rešitev. Rešitev je pogovor med vama, predvsem pa ne se spuščat v enaka dejanja. Nočem ščitit vaše partnerke, ni važno a je na drugi strani moški ali ženska, AMPAK res ne vračat dejanj. Mogoče vam bo takrat fino, ja s skokom čez plot si boste popravili svoj moški ego, mogoče en dan boljše spali zaradi tega. Mogoče. Dolgoročno je pa to zelo destruktivno dejanje. Lahko da je partnerko res izučilo in je iz vsega potegnila, da se tega ne bo več šla. Vi ji pa pokažite, da jo imate res zelo radi, kot pravite. Nekdo je že pred mano napisal, da bo še bolelo, to se ne da preprečit. Ne pa dovolit, da se spuščate v enake grehe kot maščevanje, ker boste partnerko še toliko bolj prizadeli. Ker verjemite, enkrat bo izvedela in bosta spet na hudi preizkušnji in se vama bo vse zamajalo. Ne dovolit, da vas to prevzame, imejte fantazije, to neskončno ljubezen do vaše pa ji le pokažite. Pa tudi podporo, saj če se je izpovedala, jokala in če jo je res tako potrlo, verjamem, da je to dovoljšen dokaz, da ne bo spet počela tega. Iz izkušnje povem, da se povračilna dejanja ne obrestujejo, sploh če si želita biti skupaj.

Ja verjetno se nikoli ne pozabi, vedno ostane neka grenkoba zaradi tega, kar smo doživeli. Ni druge, kot da se naučite s tem živet, preberete kakšno knjigo, da prebrodite.

Lepo zapisane izkušnje in vem a je ekstremno težko zate.
Ampak tukaj se boš moral odločiti, ali gresta narazen ali obdržita zakon.
To tvoje psihično nasilje na njo je sicer človeško in pričakovano, vendar ne more trajati dolgo.
Zaradi tebe, zaradi otrok in tudi zaradi nje. In tudi to, da zdaj hočeš izsilit vse kar prej ni dovolila, oziroma kar se nista dogovorila je zelo nezrelo in otročje. S tem izgublja karakter predvsem pa ceno. Če to hočeš ok, ampak na določeni točki je ne boš več cenil in to je konec.

Kako pa naj odvrze stres? Metuljcki so najboljse zdravilo ujetnikom rutine. Kaj ji pa ti zelis? Asentro? Morfij? Svetujem fizicno distanco in malo sprostitve tudi tebi. Life is simple and short. Ljubezen pa itak ostaja, nc bat.

Evo, jst sm biv na istem, samo razlika je bla da sem biv jst tisti, ki si je zacev dopisovat z sodelovko. No moja (bivsa) je to vidla se preden sem poleg pisanja kaj imev z sodelovko, in punca je naredila tocno to kar mislis ti, mascevala se je. Kaj je blo pol? Ker je biv moj 3go ranjen, sem se masceval se jst, znasla sva se v zacaranem krogu kjer sta bla oba egota ranjena, in na koncu sva se poslovila. M3ni je zal, kako je znjo nevem, lahko pa povem da sva zivela pravljico ki se je v trenutku sesula v prah, po mojem mnenju zaradi nezrelosti obeh. To je moja zgodba. Kaj bos storil ti, premisli in to dobro.

Loči se in uživaj če že misliš. To takole kot si ti zastavil nima nobenega smisla. Prej ali slej boš ločen z enim kupom zamer. Preizkušeno. Jaz sem nekaj sporbavala. Ko sem po 5 letih nekoga tako spoznala je un odletel ob prvi prevari moji. Samo da sem jaz imela teh idej kje je kaj je se spet dopisuje. Dost. In nekako sem bila pripravljena nato da grem. Ta drug je bil samo kapljica vode.

En zanimiv fact tukaj je to, da ji ne bi bilo zal, ce je ne bi zalotil. Zdaj jo je bolj sram, zal verjetno tudi, a ce je res kar pises o sebi, bi marsikatera resna zenska ki ima predvsem smolo z zvezami, ubijala za moskega kot si tu. Bila sem v podobni zgodbi par let nazaj, prevarana in izigrana, pa se mene je delal noro. Cez 9 mesecev po najini zvezi je njegova nova rodila. Njegova sodelavka je bila. Shujsala sem 15kg in izgledala res slabotno. Mislila sem, da si ga jaz nisem zasluzila ker mi je odsel z izobrazeno kot je bil on. A resnica je bila, da si me on ni zasluzil. Tako kot si te tvoja zena zal ne zasluzi, ceprav vem, da tega nisi zelel slisati.
Ce si tako vredu moski (uspesnost je samo plus, ni to najprej za izpostavljat), bi si lahko zgradil novo zivljenje brez nje, z zensko, ki je morda sla cez podobno in ve kaj je to biti prevaran.