Malce hecno vprašanje, vendar iskreno, zato ti z veseljem pomagam.
Sami popadki so bili sicer boleči, vendar sem si na postelji našla tak položaj, da je kar najmanj bolelo. Obenem sem imela med popadki kako minuto časa, ko me ni popolnoma nič bolelo. Ta čas sem izkoristila, da sem se odpočila in se pripravila na naslednji popadek.
Edino, kar je res neznosno bolelo, je bil iztis. Vendar pa je ta del pri meni trajal vsega skupaj 10 sekund, pri čemer sem imela ob sebi čudovito osebje, tako da se komaj spomnim, kako hudo je bilo. Najbrž je pomagala tudi protibolečinska injekcija, zaradi katere bolečine niso bile nič manjše, sem se pa zaradi njih manj sekirala in popolnoma pozabila nanje.
Rezanja presredka sploh nisem čutila, pa čeprav je babica kar dvakrat zastrigla s škarjami. Očitno bo držalo, kar so mi povedali pred porodom: koža je tako napeta, da je sploh ne čutiš več. Pred šivanjem dobiš lokalno anestezijo, tako da šivanje popolnoma nič ne boli.
Najlepšega dela se sama pred porodom sploh nisem zavedala: ko je otrok zunaj, je vseh bolečin konec. Navajeni smo, da nas po hujših udarcih poškodovani del še nekaj časa boli. Tu pa se z zaključenim porodom konča tudi bolečina. Kar ostane, so učinki protibolečinske injekcije in nepopisno veselje ob otročku, ki leži zraven tebe. 🙂

No, jaz sem med zadnjimi popadki dobila focen od babice ker sem zajamrala (ali zakričala – mož pravi zajamrala). Nakar je mož čist znorel in jo vrgel iz porodne (je bila še ena babica). Obnašali sta se skrajno grdo, ampak, za razliko od nekaterih tukaj, sem jaz imela srečo in naletela na moškega, ki si ta naziv tudi zasluži.

Rožica – nevem v katerem mesecu si, ampak, vsaj jaz, sem bila zadnje trimesečje polna energije in brez kančka strahu (pa sem precej paničen človek). Ko sma se peljala v porodnišnico sem si pela in nekak vse skupaj doživljala kot velikansko dogodivščino. Porod sam, raz zadnjih par popadkov ni bolel.
Dejstvo je, da je tvoje telo tega sposobno, samo usmerit se moreš pozitivno in na vse skupaj gledat z vidika “joj začenjamo novo življenje”. Strah je popolnoma brezpredmeten, nazaj zdaj itak več ne moreš. Tista bolečina ob popadkih je samo trenutna (traja par sekund in v celoti popusti), zato se da zdržat. Vse skupaj hitro mine če uspeš rešit ta strah.