Pomoč pri iskanju bioloških staršev
Na tvojem mestu, bi napisala dopis – vlogo na Upravno enoto – rojstna matična knjiga v tisto mesto kjer si se rodila. To imaš napisano na svojem rojstnem listu – KRAJ ROJSTVA. Napiši da želiš, da ti pošljejo vse Odločbe o posvojitvi, kar je bila pravna podlaga za vpis tvojega novega rojstnega lista. Kopiraj svoj rojstni list in jim pošlji skupaj z dopisom. Tako boš dobila vse Odločbe, Zapisnik o sklenitvi posvojitvene pogodbe. Na Odločbi boš videla kateri CSD te j dal v posvojitev, če ti še kaj ne bo jasno, stopi do tistega CSD in jih z DOPISOM zaprosi za VPOGLED V SVOJ POSVOJITVENI SPIS!
Na tvojem mestu, bi napisala dopis – vlogo na Upravno enoto – rojstna matična knjiga v tisto mesto kjer si se rodila. To imaš napisano na svojem rojstnem listu – KRAJ ROJSTVA. Napiši da želiš, da ti pošljejo vse Odločbe o posvojitvi, kar je bila pravna podlaga za vpis tvojega novega rojstnega lista. Kopiraj svoj rojstni list in jim pošlji skupaj z dopisom. Tako boš dobila vse Odločbe, Zapisnik o sklenitvi posvojitvene pogodbe. Na Odločbi boš videla kateri CSD te j dal v posvojitev, če ti še kaj ne bo jasno, stopi do tistega CSD in jih z DOPISOM zaprosi za VPOGLED V SVOJ POSVOJITVENI SPIS!
Na tvojem mestu, bi napisala dopis – vlogo na Upravno enoto – rojstna matična knjiga v tisto mesto kjer si se rodila. To imaš napisano na svojem rojstnem listu – KRAJ ROJSTVA. Napiši da želiš, da ti pošljejo vse Odločbe o posvojitvi, kar je bila pravna podlaga za vpis tvojega novega rojstnega lista. Kopiraj svoj rojstni list in jim pošlji skupaj z dopisom. Tako boš dobila vse Odločbe, Zapisnik o sklenitvi posvojitvene pogodbe. Na Odločbi boš videla kateri CSD te j dal v posvojitev, če ti še kaj ne bo jasno, stopi do tistega CSD in jih z DOPISOM zaprosi za VPOGLED V SVOJ POSVOJITVENI SPIS!
Vsem posvojencem, ki iščete svoje biološke starše, svoje korenine svetujem, da napišete Vlogo za pravno podlago vpisa v rojstno matično knjigo vašega rojstva, na podlagi česar ste dobili nove posvojiteljska starše. K vlogi priložite kopijo svojega rojstnega lista. Vlogo pošljite na tisto UE matično knjigo rojstev kjer ste se rodili, to vam piše na vašem rojstnem listu. Tako boste prišli do vseh Odločb o posvojitvi, zapisnikom o sklenitvi posvojitvene pogodbe. Na tak način sem pomagala posvojenki najti njene dokumente. Nato odidete na CSD LJ Center, ali napišete njim VLOGO ZA VPOGLED VAŠEGA POSVOJITVENEGA SPISA. Ta Csd je bil do 1977 edini, ki je delal posvojitve za celo Slovenijo pod vodstvom Elektronski Zupančič. Veliko spisov ne najdejo v Arhivu, imajo pa Indeks o posvojencih otrocih. Če bi me kdo potreboval pri iskanju svojih bioloških staršev, me pokličite 040 843 750.
Pozdravljena Najana!
Mene zanima kdaj ste rojeni…z možem že več let neuspešno iščeva njegovo sestro,ki je bila oddana v posvojitev takoj po rojstvu. Csd nam ne daje informacij,ker njeni starši tega ne želijo. Javite se nama lahko na mail [email protected].
Lep pozdrav.
pozdravljeni!
imam prijateljico ki je bila posvojena. Želela je poiskati svojo biološko mamo a je 1 leto nazaj izgubila življenje v prometni nesreči. Zdaj želi njena mama najti njeno biološko mamo a ji socialna služba noče pomagati saj po smrti otroka tega nemore vec storiti. tukaj je situacija dokaj zapletena želela bi samo vedeti ali obstaja način da zvemo kdo je biološka mama moje prijateljice brez socialne službe. to je zelo pomembno zato se že v naprej zahvaljujem za odgovor.
lp
Iščem svojo hčerko (roj: 11. 08. 1984, v Ljubljani ), bila je posvojena … Prosim, če delite naprej in mi jo pomagate poiskat, KONTAKT: [email protected]
Moze mi neko pomoci Hvala
Pozdravljeni,
Pred petimi leti sem izvedela za zalostno zgodbo o svoji teti, ki je po rojstvu v porodnisnici zapustila svojega sina. V Ljubljanski porodnisnici. Njegova mama se nicesar vec nespomne, neve niti kdaj ga je rodila niti dan, mesec, leto, je pa rekla priblizno 90-tih da je bil rojen. Zaradi psihicnih problemov, se danes nemore spomnit.Njegova mama je rojena v Bosni. Jaz kot njegova sestricna nimam pravice se obracat na csd niti v porodnisnico. Tuhtala sem kam naj se obrnem. Forum je za mene edina pot do informacij. Jaz bi zelela,spoznati svojega bratranca,seveda ce bo zelel tudi on mene. Ce kdor koli pozna nekoga, ki je rojen 90-tih in zapuscen v porodnisnici v Lj. Naj se oglasi. Mislim na njega..
Če jo zanimajo njeni biološki starši ji pri tem pomagajte. Seveda je tukaj tudi zakon, ki pravi, da imajo posvojenci pravico do svoje identitete in sicer, da izvedo za svoje korenine. Mogoče, da jo počasi pripravite in povejte, ker bo sigurno iskala, želja po identiteti nikoli ne ugasne kasneje je le še močnejša želja po resnici, koreninah, identiteti. Če ste jo učili o vrednotah in spoštovanju razlik in drugih ras, ver in narodnosti ne more biti večjega problema….
Pozdravljeni in spoštovani vsi, ki se kakor koli srečujete z iskanjem bioloških sorodnikov!
Najprej naj vam izrazim iskrene čestitke za pogum, saj gre za zahtevno dejanje, ki po drugi strani prinaša veliko olajšanje. Nobeno razkritje, naj bo še tako stresno, ni tako izčrpujoče kot življenje v nenehnem spraševanju, negotovosti in fantazijah.
Gre za to, da so ti podatki pomembni za naš občutek kdo smo, za našo identiteto, o čemer se začnemo spraševati v adolescenci, torej v najstniških letih. Sprašujemo se, od kod izviramo, se zanimamo za prednike, kdo so bili, kaj so počeli, od kod izvirajo, katerim vrednotam so sledili, komu smo podobni, po kom imamo nekatere talente, in tudi na podlagi tega počasi oblikujemo svoja prepričanja, vrednote in stališča. Identiteta je povezana tudi z našo samopodobo, ki pa odgovarja na vprašanje, kakšen sem, kar je v adolescenci prav tako in še kako pomembno. Iz vsega tega se tvori naša samozavest, ki je zaupanje v lastne sposobnosti, znanje in moč, za kar vemo, da je za funkcionalno življenje bistveno. Če upoštevamo vse to, se ne moremo čuditi, da je želja po poznavanju bioloških staršev močna in neustavljiva.
Rekli boste, da to morda ne drži, ker se mnogi za to ne odločijo. Odgovor, zakaj je tako, se lahko skriva v številnih dejavnikih, in preden spregovorim o tem, naj povem, da ima vsak pravico na svoj čas, ki je lahko tudi nikoli. In vsekakor spoštujemo tudi tega. Velikokrat se namreč za ta korak ne odločimo, ker želimo zaščititi starše, ki so nas posvojili, saj čutimo, četudi morda govorijo drugače, da jih to ogroža, ker menimo, da bi tako izrazili nehvaležnost, ker želimo zaščititi biološke starše … Starši, ki so nas posvojili, nas namreč učijo, da so nas v posvojitev oddali, ker niso zmogli, so bili mladoletni ali bolni, niso imeli podpore staršev, niso imeli niti strehe nad glavo in sredstev za preživljanje itn., ker jih na pripravah za posvojitev učijo, da ne smejo ničesar slabega govoriti o bioloških starših. To je popolnoma na mestu, saj tako skrbijo za otrokovo samopodobo, ker se otrok identificira s svojimi starši, meni, da je tak, kakršni so oni. Vendar je pri tem nujno poudariti, da postane otrok zato pretirano zaščitniški do drugih in postavlja potrebe in želje drugih pred svoje. Pri delu z ljudmi, ki so bili posvojeni, opažam namreč, da zelo skrbijo za druge in premalo zase. Tako svojo potrebo po poznavanju bioloških korenin, ki je povsem naravna in ima raznovrstne posledice, kot smo uvodoma spoznali, zatre, lahko tako močno, da ni več v stiku z njo, zato meni, da tega pravzaprav ne potrebuje. Lahko ga je strah, da bo zato izgubil še starše, ki so ga posvojili, lahko ponovne zavrženosti, saj se biološki starši zanj ne bodo zanimali … Veliko je razlogov, zakaj se za to ne bi odločili, a dejstvo, da jih zanima, kdo so, ostaja …
Moram poudariti, da to nikakor ne pomeni, da je treba biološke starše obsojati, a jih je treba nehati opravičevati in ščititi na račun sebe. Nekoč so bili morda res iz različnih razlogov nezmožni starševstva, a so danes odrasli in je prav, da se soočijo s posledicami svojih dejanj. Da začnejo čutiti žalost, strah, sram, krivdo, s čimer razbremenijo otroke, ki so jih dali v posvojitev. Če se namreč biološki starši od teh čutenj odrežejo, jih nosi otrok, kar je kristalna krivica do njih, in ko jih začnejo čutiti starši, se razbremenijo otroci. To je namreč čista fizika povezanih posod: ko se voda potisne iz ene, naraste v drugi. In tako deluje tudi naša psiha.
Pravno seveda pravica po zavarovanju anonimnosti bioloških staršev trči ob pravico otroka do poznavanja le-teh, zato imajo socialni delavci težko nalogo. Vendar ne nemogočo. Poudariti pa je treba, da je lahko tovrstno iskanje stresno, zato potrebujejo osebe, ki se tega lotijo, pomoč in podporo, najbolje iz več virov, kjer koli jo lahko dobijo: na centrih za socialno delo, pri najbližjih – starših, partnerjih, prijateljih, drugih sorodnikih – in če se izkaže, da ta ni dovolj, tudi pri terapevtih. Ti bodo znali i zmogli umiriti čutenja, ki se bodo zbujala, in biti čustvena opora, ki jo v takih situacijah nujno potrebujemo, predvsem pa prebuditi ravno pravšnjo mero tistih čutenj, ki nas prebudijo v akcijo, saj nam jo žalost, pretirano razumevanje, neadekvatno sočutje in lažno odpuščanje le onemogočajo.
Da bi bili pri svojem iskanju kar se da uspešni, želim Nataša Vrbnjak, zakonska in družinska terapevtka z Zavoda za zakonsko in družinsko terapijo Natale.
Terapevtska skupina za odrasle z izkušnjo posvojitve
Posvojitev je izkušnja, ki lahko kadar koli v življenju povzroči raznovrstne stiske in sproži čutenja, ki lahko precej okrnijo kakovost življenja. Če čutite, da na nekatera vprašanja, povezana s to izkušnjo, sami ne najdete odgovora ali opažate upad funkcionalnosti na različnih področjih življenja, se lahko pridružite skupini, v kateri bomo rešitve iskali skupaj in se sočutno podpirali.
Vabljeni odrasli od 18. leta s tovrstno izkušnjo, da v varnem okolju spregovorite o njej in se razbremenite čutenj, ne da bi tvegali nerazumevanje ali obsojanje.
Srečanja bodo potekala dvakrat na mesec po dve uri. Vodila jih bo prof. Nataša Vrbnjak, zakonska in družinska terapevtka, direktorica zavoda Natale (https://www.natale.si).
Prijavite se lahko po telefonu (tel. št. 069 613 068) ali po e-pošti ([email protected]).
Toplo vabljeni!
Terapevtska skupina za starše, ki so posvojili otroka
Posvojitev otroka je čustveno močna življenjska izkušnja, ki starše posvojitelje postavlja pred zahtevne naloge. Poskrbeti morajo za specifične otrokove čustvene potrebe, da bi se otrok lahko nanje varno navezal. Da bi to zmogli, pa morajo poskrbeti tudi za svoje čustvene potrebe, ker so samo razbremenjeni starši lahko čustveno dostopni in odzivni.
Vabljeni pari s tovrstno izkušnjo, da v varnem okolju spregovorite o njej.
Srečanja bodo potekala dvakrat na mesec po dve uri. Vodila jih bo prof. Nataša Vrbnjak, zakonska in družinska terapevtka, direktorica zavoda Natale (https://www.natale.si).
Prijavite se lahko po telefonu (na tel. št. 069 613 068) ali po e-pošti ([email protected]).
Toplo vabljeni!
Vsi, ki pišete, zakaj biološki straši ne iščejo svojih otrok?! Zato, ker jim je to z zakonom prepovedano. Pika.
Zato ker večina staršev ne ve, da so njihovi otroci živi.
Ne vem, če veste, da so že v 60-tih letih prejšnjega stoletja na prostoru ex-YU, kradli in prodajali novorojenčke. Mamam so rekli, da so novorojenčki umrli.
Zato tudi jaz šele sedaj iščem svojega sina, rojenega 1998 v Mariboru. Ukraden in prodan neznano kam.
Če potrbujete pomoč in informacije, je na FB precej skupin, ki vam bodo pomagale. Ena izmed njih je tudi Izgubljeni otroci Slovenije javno, kjer starši, bratje, sestre iščemo svoje otroke, in otroci svoje biološke starše.