Najlepša hvala za odgovor. Zaenkrat se še nismo posvetovali z pravnimi osebami, zato sem vprasal kar tu, in vidim da je odgovor precej logicen. Predvsem me je zanimalo to, da nebi zadevo zakomplicirali na uradih glede na to da zakon vedno sloni na neznejsem spolu, a midva sva ze vse dorekla med seboj sporazumno in zeliva to uredit tako.
Najlepsa hvala za lepe zelje, zaenkrat bom svoje zivljenje posvetil svoji hcerkici in njo postavil na noge. Se enkrat hvala za odgovor

Pozdravljeni,

še moj pogled na preživnino, o kateri se boste dogovarjali: Starš, ki jo plačuje, je v bistvu ne plačuje bivšemu partnerju (razen seveda formalno), ampak otroku, tj. sofinancira potrebe otroka, za katerega prihod na svet in blaginjo je soodgovoren. Kot ima otrok pravico do stikov s staršem, s katerim ne živi, ima tudi pravico do njegovega finančnega prispevka.
Popolnoma razumem, da ne želite nič partnerkinega, sicer pa vam tega tudi ni treba – denar recimo lahko nalagate do hčerkine polnoletnosti, ta pa ga bo potem uporabila po svoji presoji (ali pa ga bo potrebovala, če se pojavi kak nepredviden strošek) – in ji bo ogromno pomenilo, da je mama mislila nanjo tudi/vsaj v tem pogledu. (In zdi se, da bi se vrnjena preživnina pretvorila v črtice, to pa bi bilo za otroka resnično boleče, in tega ne more izbrisati še tako skrben oče.) Denar ima namreč veliko več čustvenega naboja, kot se morda zdi.