Podarimo.si – nikoli več!!!
Pozdravljena!
Verjamem, da je tako, jaz bi pa samo dodal, da niso vsi enaki… Jaz sem (naprimer) na ta način rešil človeka brez glave nad streho, mu opremil skromno garsonjero in mu omogočil, da dokaj dostojno živi…
Le toliko, da so tudi svetle plati medalje, pa ni treba, da takoj obupamo!
Tudi meni se dogaja, da nekdo da oglas, potem pa sploh ne odgovori (nikoli) in to za stvari, za katre plačam, le na pošto je treba oddati…
Smo pač v takšni dobi.
Pa brez zamere
Lp
Poleg vsega kar se omenja je pa tudi tako da izgleda, da nekaj goljufajo (samo se ne ve kdo), ker kadar ja kak uporaben aparat (pralni stroj, tv ali kaj drugega) imajo neke osebe prej dostop do telefonske številke in že kličejo ČEPRAV ŠTEVEC ŠE ODŠTEVA ČAS DO PRIKAZA in ko pokličeš reče oseba na drugi strani sem že oddal ker je nekdo klical že pred cca pol ure in obenem reče saj se mi je čudno zdelo ker še ni toliko ura da bi bila prikazana številka.!!!
Najbolje da ukinejo to goljufijo, kdor je resen lahko ponudi na Bolhi……
Te popolnoma razumem. sem bila na istem.
zato sem se pa odločila, da ko prodajam na bolhi, vedno še kakšno stvar zraven podarim. na primer: če ga zanimajo otroške obleke dobi zraven še kakšno obleko ali dve ali tri več. če ga zanima orodje, pa kaj v tem smislu. v 95% smo bili vsi bolj zadovoljni.
ampak včasih pa tudi kdaj kaj podarjenega tudi vzamem. ali preko bolhe ali preko podarim. Sem pa tudi sama že doživela, da sem se počutila kot izmeček, ko sem prišla po podarjeno (vedno sem vseeno prinesla 10dag kave, pač tako). imam deset let star avto. ohranjen. in ko pridem z njim, vsak najprej pogleda avto, češ, kaj a nisi na cesti in vsa razcapana ko takole prosiš okoli. pa so mi tudi že rekli, ko sem prišla za sina iskat ene obleke, ki jih je ena gospa oddajala (hvaležna še zdaj, pa je minilo že 12 let od takrat), da ima samo nekaj malega (po telefonu mi je razlagala, da ima škatle in škatle) da je ostalo že oddala.
saj ji nisem zamerila. da pač komur želi. samo ko te gleda človek s tistimi očmi, kot da nekomu nekaj odžiram, sem bila resnično žalostna.
naj povem, da sem samohranilka. nisem bila nikoli čisto na psu z denarjem. sem pa morala vedno na tak način kolobariti, da nismo zabredli na dno.
še enkrat pa se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste mi kadarkoli kaj podarili. vse je bilo vedno dobro porabljeno ali podarjeno naprej ljudem, ki so to potrebovali bolj kot jaz.
hvala !