Po večletnem druženju sem se na mojo pobudo razšla s človekom , ki je bil v zvezi večinoma neprilagojen, večni Peter Pan ki je jemal najboljše od tega odnosa vračal pa malo. Težko je prenašal spremembe pri sebi . V glavnem ni delal ne na sebi ne na odnosu. Z eno besedo težka oseba , narcisodne strukture. Varal je kajkor je imel priložnost in si to jemal za pravico.

Vendar ne pišem zaradi tega. Zanima me kako ti lahko nekdo čez noč postane popolni tujec? Kot da z njim ne bi preživelaniti dneva kaj šele let. Ko pride ta človek v vprašanje ne čutim ničesar . Čez noč mi je postalo popolnoma vseeno zanj. Če že kot blisk pride misel nanj v tem blisku čutim le gnev in zgražanje , ki pa hitro poide.

Takoj po razhodu je našel drugo . In že pridno hodi k njej. Ne čutim ničesar ob tem niti jočem za njim, zdi se mi kot da je govora o neki neznani osebi.

Nekoč bi vse dala da zveza uspe. Bil mi je številka ena. Danes ga videti ne morem več . Kot bi šel v neko pozabo v neko nepomembnost.

Še sama sem presenečena nad tem , da ne čutim ničesar . Kot bi mi padel nekakšen kamen s hrbta.
Kaj se dejansko zgodi s človekom ki je nekoč noro ljubil to osebo?

Spoštovani,

za natančnejšo rekonstrukcijo vaše psihološke logike čutenja, mišljenja in vedenja v tej situaciji bi potrebovali več informacij. Običajno bi to naredili v nekaj urah svetovalnega pogovora. Možnih je več scenarijev.

Eden je, da ste bili sicer na začetku veze v partnerja zaljubljeni, zaradi njegovega vedenja kasneje, pa se niste nanj globlje navezali. Ta globlja navezanost je temelj ljubezni, ki je popolnoma drugo čustvo kot prvotna zaljubljenost (noro ljubila). Bolj, ko je oseba navezana na drugega, močnejša je čustvena reakcija žalosti ob izgubi. Če navezanosti ni bilo, je normalno, da po prekinitvi ta druga osebe hitro potone v čustveno nepomembnost. O pomembni razliki med zaljubljenostjo in ljubeznijo sem odgovarjal tukaj:
Ljubezen= partnerstvo ?
Zakaj se mi potrudil, da bi ohranila čudovit odnos?
Kje najti resnega moškega 30+?
Ohlajena čustva iz danes na jutri
Moji partnerji
Osamljenost v odnosih

Drugi scenarij bi bil, da ste sicer bili navezani, ampak ste zaradi zamer zaradi varanja na nek način odžalovali in zmanjšali navezanost še pred dokončno prekinitvijo veze. Tudi v tem primeru je vaše čutenje ustrezno.

Še en scenarij bi bil, da bi zaradi izkušenj v otroštvu globoko v sebi zgradili prepoved na t.i. šibka čustva (strah, žalost, …) V tem primeru bi oseba tudi, ko bi bilo ustrezno, da čuti žalost, to nezavedno ali zamaskirala z drugim čustvom (recimo jeza, gnev, … ) ali pa potlačila in v tistem momentu ne bi čutila ničesar.

Še ena misel je, da bi bilo za kvaliteto vaših prihodnjih vez ali prihodnje veze, koristno razumeti psihološke razloge, da ste nekaj časa tolerirali partnerjevo grobo kršenje osnovnih izhodišč za stabilen odnos (npr. varanje.)

Dober znak, da je z vašo reakcijo vse v redu, je vaš občutek, da je padel kamen s hrbta.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Ker  si globoko v sebi vedela,da ni ok.da z njim zgubljaš cas,energijo itd.Vse to si vedela in čutila,le priznala si nisi ,morda tudi upala na spremembe katere se niso zgodile.V tem odnosu si izgubila predvsem sebe ,zato ti je po vseh “viharjih” zdaj lažje .Predvidevam,da si bila sita vsega sploh teh stvari katere ne sodijo v nek zdrav odnos .Globoko v sebi vedela,da nimaš za čem žalovat ,saj tu ni bilo prave ljubezni vsaj z njegove strani .Odnos je bil zgleda prazen do te mere,da ti je postalo vseeno .