Pozdravljeni,

sicer ne vem, ali je to primeren forum za to vprašanje, ampak bom vseeno poskusila…
Imamo strica, ki nima otrok, žene, ima edino eno sestro. Ker ne more več skrbeti več zase, bi šel v dom.
Problem pa je v tem, da nima dovolj visoke pokojnine, sestra pa ne zmore doplačevati, ker ima sama najnižjo pokojnino. Stric je sicer lastnik starejše hiše, ki pa bi jo rad podaril meni (nečakinji), vendar bi v tem primeru dom (vsaj mislim) morala plačevati jaz, kar pa je nemogoče, saj imam nizko plačo, pa še dva mala otroka. Še zase nimamo dovolj, kaj šele, da bi plačevala dom. Res, pa ne bi radi, da hišo vzame občina, ker bi jo sami rabili, da rešimo stanovanjski problem. Na koga bi se lahko še obrnili za pomoč pri plačilu…
Če mi kdo lahko da kakšno informacijo v zvezi s tem, bi bila zelo hvaležna. Lep pozdrav.

Pozdravljeni!
Sistem plačevanja doma za starejše je tak kot ste napisali. Če starejša oseba ne zmore sama plačevati doma v celoti, so dolžni zanj doplačevati otroci ali sozakonec. Če teh ni, doplačevanje prevzame občina, ki pa se knjiži na premoženje, če obstaja. Ostali sorodniki pa niso dolžni plačevati. V primeru, da nekdo drug prevzame to premoženje, je dolžan plačevati za to osebo.
Mogoče še nekaj besed o knjižbi premoženja s strani občine. Knjižba na premoženje pomeni zaznamek v zemljiški knjigi, ob dedovanju pa se občina priglasi za to premoženje, vendar le v vrednosti plačil za to osebo. To pomeni, da ni nujno, da dobi celo hišo, ampak le toliko kolikor je plačala za to osebo. Dedič pa se odloči ali občino izplača za ta del in dobi premoženje ali pa mu prepusti ta del.
Tako, da imate kljub temu možnost izkoristiti plačevanje občine in se odločate o tem kako bo s hišo šele ob resničnem dedovanju. Mogoče doplačilo ne bo tako veliko (še posebej, če izberete državne domove, ki so cenejši), lahko pa boste imeli takrat kakšno možnost, da izplačate občino.
Toliko o uradni poti. Oseb, ki pa bi lahko plačevale in bi vi obdržali hišo, pa žal mislim, da ni. Razen če bodo le-te prevzele hišo. Ob tem pa se lahko zgodi še kakšen slabši scenarij kot knjižba občine, tako da vam svetujem, da dobro premislite, preden se odločate za kakšne take korake.
Vse dobro!
Helena Zevnik Rozman

Spoštovana,

najlepša hvala za odgovor.
Kaj pa se zgodi, če mi npr stric podari hišo, v dom pa gre šele čez nekaj časa (ker še nismo prepričani, kdaj bo šel – zdaj ali šele čez nekaj mesecev, leto, dve..). Ali se potem vseeno šteje, da plačujem dom jaz, tudi če že nekaj časa ni več lastnik on, pač pa jaz.
Res hvala za vse, lep dan vam želim.

Alexeja

Pozdravljeni!
Tudi te možnosti obstajajo. Vendar ne vem, koliko časa mora preteči od časa, ko nekdo podari to hišo. Tega podatka pa žal nimam. Se pa stvari na tem področju zelo zaostrujejo.
Morda pa z vašo selitvijo k stricu in vašo prisotnostjo ne bo potrebno razmišljati o njegovem odhodu v dom. Kajti lahko mu bo že vaša prisotnost omogočila toliko pomoči, da bo lahko lepo živel v domačem okolju.
Vse dobro pri odločitvah.
Helena Zevnik Rozman

Pozdravljeni,
tudi mene zanima kako je s plačevanjem doma za ostarele za strica. Sem lastnica hiše v kateri živi stric. Podarila mi jo je mami, ona pa je dedovala po svojem očetu (je pokojni).
Stric nima nobenega premoženja in zelo nizek dohodek. Živi pa v zgornjem nadstropju hiše in ima služnostno pravico. Ali sem dolžna plačevati dom za strica? Hvala za odgovor.
Lp

Pozdravljeni!
Kot pišete, če prav razumem, hiša v kateri živite s stricem, nikoli ni bila njegova last, ampak njegovih sorodnikov. Če je pač tako, da ni bil lastnik te hiše oziroma niste prevzeli ob tem ko vam je mama zapustila hišo skrb za njega (v smislu preživljanja), potem niste dolžni plačevati zanj. Strošek doplačila prevzame občina. Razen. če ima stric kakšno drugo neprimičnino.
Vse dobro!
Helena Zevnik Rozman

Spoštovana ga. Helena,

nekaj me še zanima, če se navežem na prvo vprašanje zgoraj. Torej sem nečakinja strica, ki bi šel v dom v kratkem času. Kot sem že omenila, je lastnik stare hiše, ki bi jo rad prodal meni in možu za nizko ceno (cca 10,000,00 eur), hiša pa je vredna recimo cca 50,000 eur ali manj,
Stric nima dovolj visoke pokojnine za plačevanje doma, nima pa tudi otrok ali žene. Pa tudi ostali sorodniki nimamo dovolj visokih dohodkov, da bi mu pomagali. Torej ostane edino, da plačuje občina in da dobi potem hišo.
Zanima me torej, če lahko občina izpodbija prodajno pogodbo med mano (ter možem) in stricem….ker nama jo je pač prodal za 10.000,00 eur namestro recimo za 50.000,00 kolikor je vredna?? Upam, da sem dovolj razumljivo napisala vprašanje.
Najlepša hvala za odgovor, lep pozdrav.
Alexeja

Pozdravljeni!
Žal vam tako natančno ne morem odgovoriti, ker nisem pravnica in ne poznam kaj vsaka pogodba prinaša. Morda bi se morali o tem obrniti na pravnika. Vsekakor če stric hišo proda za 10.000, mora iz tega denarja doplačevati dom ob svoji pokojnini, kar pomeni, da ga bo plačeval skoraj dve leti na ta račun. Šele na to, bo lahko nastopila občina.
Vse dobro!
Helena Zevnik Rozman

Pozdravljeni!

Prosim VAS,da mi pojasnite naš primer. Mama bi naj odšla v dom po njeni želji.Po smrti očeta smo na zapuščinski obravnavi mami dodelili upravljanje z nepremičnino do njene smrti.Trenutno živi v hiši zraven mame, ena hčerka z družino že vrsto let. Sedaj pa je vprašljivo plačilo doma.Mama ima pokojnino vendar premalo za celotno plačilo doma. A je v tem primeru, kot prvo mama sama sposobna plačevat dom,pokojnina+črpanje iz nepremičnine,ali kot drugo,pokojnina +doplačilo otroci,ali kot tretje,pokojnina+doplačilo hčere,ki koristi nepremičnino.Kakšen vrstni red predvideva zakon v tem primeru.
Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor!

Pozdravljeni!
Kakšen bo način plačevanja doma je odvisno, kako se boste dogovorili. Vedno se starejši – stanovalci in njihovi sorodniki sami odločajo kako bodo plačali te usluge, ki so jim nudene. Razen v primerih, ko niso opravilno sposobni in pač nimajo sorodnikov, se vključijo uradne institucije.
Tako bo tudi v vašem primeru. Kot ste napisali se bo del stroška za bivanje v domu krilo iz mamine pokojnine. Vedno ji mora ostati nek mali delček pokojnine (10%), da ima lahko za redne stroške, žepnino… Kar pa bo zmanjkalo, se boste moralo dogovoriti sami, kakšno pot boste ubrali za plačevanje stroškov. Poti je več. Morda imam mama še kaj prihrankov, ki jih lahko nameni zato in ob tem podpiše izjavo, da bo sama vse plačevala. Vsaj toliko časa, da jih porabi. Tako se za nekaj časa odloži odločitev glede doplačevanja s strani otrok ali preko nepremičnine.
Če tega nima, gre lahko plačilo iz njene nepremičnine in jo zastavi za plačilo. Če pa imate otroci interes do te nepremičnine, se boste morali pač odločiti, da boste doplačevali kot zavezanci in na tak način ohranili to nepremičnino. Seveda kdo bo doplačeval in kdo ne (vsi ali samo sestra, ki živi v hiši ) pa je zopet odvisno od vašega dogovora. Če bo le ona dedič te hiše, potem se boste pač dogovorili, da je v zameno zato dolžna plačevati oskrbo mame v domu. Če pa do smrti mame ne boste mogli sklenit tega dogovora, lahko plačujete vsi enako, pa se o razdelitvi premoženja pogovarjate po materini smrti, kjer se boste dogovarjali o pravičnem enakem deležu ob zapuščinski razpravi. Vse je odvino od vas in sposobnosti realnega dogovora med vami otroci in mamo.
Glede na izkušnje, da se v Sloveniji zelo radi kregamo za dediščine in zaradi tega razpadajo cele družine, menim, da je vedno bolje, da se o tem pogovorite odkrito že sedaj, ko je mama še med vami. Morda je njena odločitev za odhod v dom priložnost, da vse to uredite sedaj in lepo, mirno preživite ta skupna leta z mamo.
Upam, da vam bo uspelo in vam želim veliko modrosti pri teh dogovorih.
Helena Zevnik Rozman

Pozdravljeni!

Najlepša hvala za odgovor. Vas pa prosim še za nekaj informacij.Nisem prepričan ,če si pravilno razlagam! Črpanje za doplačilo doma iz nepremičnine NI pogojeno,le v primeru ,če otroci niso sposobni teh stroškov pokrit iz lastnih prihodkov. Torej če se otroci dogovorimo,da se bo razlika črpala iz nepremičnine,bo to možno tudi izvest neglede na to,da bi bili to razliko otroci sposobni sami pokrit iz lastnih sredstev.

Pa še to prosim,da mi objasnite. Po zdravnikovem priporočilu,ker mama ni več sposobna sama skreb za sebe,bi naj šla v dom. V tem primeru je več otrok ,vendar nekateri od teh otrok niso sposoni pokrit svojega deleža za poplačolo doma iz lastnih prihodkov.Kako se v tem primeru porazdelijo stroški.Mama dobiva pokojnino po umlem očetu.
Hvala za odgovor!

Pozdravljeni!
Za plačevanje doma je bilo včasih res pot taka, da so bili na vrsti naprej otroci, sedaj, še posebej pa po sprejetju zadnje zakonodaje glede socialnih transferjev pa je pot bolj odprta in je knjižba na nepremičnino lahko prej.
Glede plačila kateri otrok plačuje, kateri ne, pa je seveda odvisno od finančne zmožnosti otroka.Izračun kdo in koliko bo kdo plačeval naredi CSD, kjer ima mama stalno bivališče po predloženi potrebni dokumentacij preko katere lahko ugotavljajo plačilno sposobnost otroka (pri tem se upošteva koliko ima zavezanec za doplačilo otrok, dohodke cele družine…). Tako se lahko naredi, da nekdo ne plačuje nič, nekdo pa več. Ta način gre po uradni dolžnosti, ko se ugotavlja zavezance za doplačilo.
Vse dobro!
Helena Zevnik Rozman

Zgoraj je napisano, da mora ostareli osebi, ki gre v dom, ostati še nekaj denarja za tekoče stroške. Mene pa zanima, katere stroške še ima oseba, ki je v domu in kaj vse dobi v domu (plačano iz cene oskrbe v domu) (razen nege)? Ali dobi:
– hrano
– obleko
– obutev
– pribor za osebno higieno (zobna ščetka, zobna pasta, pribor za britje, šampon, gel za tuširanje)
– brisače
– toaletni papir
– prostovoljno zdravstveno zavarovanje
– frizerske storitve
– vse storitve v zvezi s samim bivanjem (elektrika, ogrevanje, voda, komunalne storitve)
– telefon
– zdravila brez recepta
– baterije za slušni aparat
– očala
– dovolj plenic
– časopise (morda v skupni sobi)
– možnost gledanja televizije
– izlete
– itd.?

Spoštovani!

Prosim lepo za pojasnilo. Mama gre v dom za ostarele,po priporočilu zdravnika. Mama dobiva pokojnino po očetu.Otroci bomo plačniki razlike do polne cene doma.Vsi otroci pa nismo enako sposobni tega doplačila. Kolikšni prihodki skupaj v družini morajo bit,da si plačljivo sposoben. V primeru ,če nisi plačljivo sposoben imaš pa nepremičnino,se bremeni v tem primeru nepremičnina. Al bodo primeru,ko niso vsi otroci sposobni plačila,morali ostali otroci pokrit ves ostali znesek. Ali le svoj delež.
Hvala lepa!

Lep pzdrav!

Pozdravljeni!
Najprej odgovor kaj se šteje v okvir plačila doma.
Vse kar spada pod zdravstvo in zdravstveno nego se krije s strani zdravstvene zavarovalnice (delo zdravnika, medicinskih sester, negovalk, fizioterapevtke…), stanovalci pa morajo sami doplačevati dodatno zdravstveno zavarovanje (zato jim mora pri njihovi pokojnini ostati 10% pokojnine).
V oskrbni dan, ki ga morajo stanovalci ali njihovi svojci sami plačati, pa gredo naslednje storitve: prehrana, namestitev (vse storitve v zvezi s samim bivanjem, tudi toaletni papir, brisače…), delo socialne službe, kamor spadajo tudi aktivnosti, ki jih posamezni domovi ponujajo stanovalcem (vključitev v posebne skupine, manjši izleti….).
Vendar se pri dodatkih, ki spadajo v oskrbni dan, domovi med seboj nekoliko razlikujejo – nekateri imajo TV v svoji sobi vključen v oskrbi dan, drugje je to dodatno plačilo, pri nekaterih je standard kopanje 1x tedensko, drugje večkrat, ponekod posebej zaračunajo balkon, drugje morda ne… Nekatere časopise imajo na voljo brezplačno, če pa sami naročijo svojo revijo, jo pa morajo sami plačati.
Vsekakor naslednji stroški niso vključeni v oskrbni dan in jih mora stanovalec kriti sam: dodatno zdravstveno zavarovanje, svojo osebno obleko in obutev, očala in vse kar je v zvezi s slušnim aparatom, frizerske storitve, dodatne kave…

Kar se tiče doplačila doma pa se ljudje odločajo zelo različno, včasih se sami dogovorijo in to velja. Uradni izračun kdo je dolžan plačevati doplačilo in kdo ne, naredi Center za socialno delo. Natančno vrednost trenutno ne bi vedela povedati, vendar se upošteva pri otrocih predvsem dohodek vseh članov družine v povezavi s številom družinskih članov (do nedavnega v to niso spadale nepremičnine, z novimi razmerami pa še ne vem). Vsekakor tisti otroci, ki so sposobni plačevati dom, plačajo vso vrednost doplačila, tisti pa, ki ne morejo (nižji dohodek na družinskega člana) pa so oproščeni.
Helena Zevnik Rozman

Mene pa zanima, če imaš za plačilo doma premajhno pokojnino, otrok pri doplačilu nočeš obremenjevati; imaš pa hišo in zemljišča. Ali se lahko sam odločiš kam naj občina naredi zaznamek (recimo da želiš hišo zapusiti potomcem, za zemljišča ti je pa vseeno), ali pač občina vzame ob dedovanju kar lažje proda(v tem primeru hišo)?

Jaz bi pa lepo prosla,če mi lahko kdo odgovori na tole zadevo: prišlo je do tega,da bo morala tašča v dom in zdaj me zanima,kako je z plačilom,če se en otrok odpove vsemu(mož)-ali je v tem primeru dolžan plačevati del oskrbe,ker ima ona premalo pokojnino in ne živi pri njej oz.nima nobenih stikov z njo,razen da se srečujeta na dvorišču.Drugi otrok(moževa sestra) pa skrbi že nekaj let za njo oz. koristi njen denar in je prijavljen na enakem naslovu kot ona?Ali lahko ta oseba sodno preganja drugo(moža) in s tem doseže del plačevanja stroškov doma?Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.

Spoštovani,

ponovno jaz. Zgoraj berem, da mora osebi po plačilu stroškov oskrbe v domu ostati 10 % pokojnine. To pomeni, da če ima oseba 450 EUR pokojnine, ji mora ostati 45 EUR. Od tega gre (zdaj po novem) 29 eur za “prostovoljno” dodatno zdravstveno zavarovanje. Ostane ji 16 EUR. S tem denarjem si oseba niti pod razno ne more kupiti svojo osebno obleko in obutev, očala in vse kar je v zvezi s slušnim aparatom, frizerske storitve, dodatne kave… Mene je prav strah, če bom nekoč moral v dom, saj me kar zmrazi, kako bom s 16 EUR, ki mi bodo ostali, zmogel plačevati vse to… Ali se socialne službe sploh zavedate, v kakšno stisko spravljate ljudi? Me pa še zanima, ali v primeru, da oseba nima sorodnikov, ki bi bili dolžni skrbeti zanjo, domsko osebje pelje osebo v trgovino, da kupi obleko, obutev, itd.? Ker ne predstavljam si, da bi nepokretna oseba kar sama šla v trgovino… Ni čudno, da je toliko samomorov med starejšimi – raje gredo takoj pod rušo kot pa v dom.

Pozdravljeni!

Pri nas se odpira podobna situacija. Babica, ki sicer ne živi pri nas bo najverjetneje morala v dom. Babica živi s sinom, ki pa je po domače ničvreden pijanec. Večino premoženja je že zapravil, ostalo je še pol hiše in nekaj zemlje (2 hektarja), ki je še od babice. Sin je že 20 let na socialni in nima nič. Pravi da več noče skrbeti za babico in jo hoče spraviti v dom.

Na drugi strani je moja mati, ki je stara 55 let. Ostala je brez službe (delala v muri), konec drugega leta jo čaka skromna pokojnina okrog 600 eur. Zdaj nima nobenih stalnih prihodkov. Pokojninsko in ostale stroške ji plačujem jaz. Družina, jaz, mama, oče in sestra živimo v isti hiši, imamo manjšo kmetijo. S sestro sva v svojem gospodinstvu. Oče ima invalidsko pokojnino okrog 500 eur. Imamo manjšo kmetijo, okrog 5 hektarjev zemje in svojo hišo. Mati je lastnica 1/4 vsega. Mati je tudi nosilka kmetijskega gospodarstva in dobi subvencijo in denar če kaj prodamo. Tega je pod 3000 eur letno.

Glede na to, da je mati že 34 let z doma in babica nima ravno dobrega odnosa z njo, po domače jo prezira, sin ji je več vreden in glede na to da babica noče k nam, niti nimamo prostora kam jo dati bo edina možnost dom. Sicer mama ne bo podpisala nobenega dokumenta. Vse “ureja” sin.

Glede na to da bo sin tako ali tako vse zapil bi verjetno bilo najboljše, da se razlika pri plačilu doma financira iz lastnine babice. Mati ni ničesar podedovala in tudi ne bo. Dediščini se bo odrekla. Babica ima tudi okrog 420 eur pokojnine.

Zanima me naslednje:

– ali se lahko država/občina vsede na del nepremičnine od moje mame če ta ne more plačevati doma?
– verjetno bodo moji mami drugo leto trgali od njene pokojnine? Kakšni so pogoji?
– kaj če recimo moja mama meni podari svojo 1/4 nepremičnin, lahko država temu ugovarja?

Spoštovani!
Vem, da je bilo že veliko rečenega glede možnosti plačevanja za svojce v domovih za ostarele.
In ker je primer od primera drugače, bi tudi jaz prosila za pomoč pri mojem primeru, da mi bo vsaj malo pomagalo pri reševanju zagate.

Stara mama ima Alzheimerjevo demenco in me moremo več skrbeti zanjo doma, ker potrebuje 24 urni nadzor. Dali bi jo v dom in seveda nas skrbi zaradi razlike v plačevanju. Edini sin (moj oči) ji je pred kratkem umrl. Drugih sorodnikov nima, stara je 88 let.
Nikoli ni bila lastnica nobene nepremičnine, prihrankov nima. Skupaj živimo v hiši, kjer je pol hiše lastnica moja mami – njena snaha, po očetovi (njen sin) polovici hiše imamo pa šele zapuščinsko obravnavo.

Zanima me, kako bo z doplačevanjem? Ali je njena snaha (moja mami) dolžna plačevati? Njena pokojnina znaša 480 EUR. Ali smo vnuki dolžni plačevati? Kaj CSD/občina zahteva v zameno, če ne morejo dali zaznamka na nepremičnini, ker je stara mama pač nima?
Najlepša hvala za vašo pomoč in LP
Branka