otrosi s posebnimi potrebami
Vesna,
kar se zaposlovanja tiče, je resnica kar kruta – žal.
Na splošno -čim več ima otrok težav (in tem več področjih zajemajo) tem težje je zaposlitev (in tudi nadaljevanje šolanja).
Konkretno npr. po končani šoli s prijagojenim programom se v srednjo šolo vključi malo otrok, nekaj jih pristne v VDC – jih (če je zanje prostor), nekateri pa tudi “izvisijo”.
Probleme z zaposlitvijo pa imajo tudi telesni invalidi, ki so končali fakulteto.
Včasih so “firme” dobile nekakšno stimulacijo, če so zaposlile invalida (ne glede na kategorijo) – vendar pa se je ta sistem izjalovil.
Lep pozdrav, Petra
Pošlji oblikovano (08-11-05 14:56)
Zlatica,
tudi sama razmišljam na podoben način. Med srednjo šolo, VDC in “ždenjem doma” še nekaj manjka. Mogoče tudi vajeništvu kot je bilo pred vojno (pa drugače organizirano kot je sedanji dualni sistem)?
Lep pozdrav, Petra
Na tem mestu sem hotela še nekaj povedati..starši tukaj ste vi na vrsti. Strokovnjaki lahko bore malo naredimo, ker si preveč pluvamo v sklede in ministrstvo to s pridom izkorišča.
Že leta se prepiramo kako bomo otroke imenovali, spreminjamo naše nazive, itd..prepiramo se o meni nepomembnih stvareh in čas mineva.
Starši ste preveč obremenjeni s tem kam otroka vpisati, energijo, da si izborite pravice zase in za otroka in nihče od nas ne vidi vnaprej.
Tukaj bi morali stopiti skupaj, da bi končno zagotovili neko prihodnost otrok.
ALI MORDA VESTE KOLIKO JE TRENUTNO TE DRŽAVNE POMOČI, KI PRIPADA OTROKU, KO DOPOLNI 18 LET?
HVALA ZA ODGOVOR
L.P IRENAmaja11 napisal:
> Živjo
>
> Rada bi vam nekaj povedala. Sem strokovnjak za delo z osebami s
> posebnimi potrebami. Rada bi vam položila na srce..v prvi vrsti
> imejte radi svoje otroke. Vse mogoče terapije, društva,
> itd…vam ne more dati tega kar mu lahko date vi. Hodite čim ve
> na razne prireditve, pomagajte se mu vključiti v okolje.
>
> Kar se pa tiče šol, pa pazite da v štaru zadanete, kar je tisto
> zanj. Delam v Oddelkih in bi vam rada povedala, kaj se zgodi ko
> je prepozno.
> Starši najprej malo poskusijo v redno Oš, pa veliko obravnav,
> pa pomoč…potem ne gre…slej ko prej pride do prešolanja. OŠ
> seveda vleče kolikor lahko, saj dobijo za otroka denar, ki jim
> prav pride.
> Ko otrok postane vedenjdki problem, kar je seveda normalna
> posledica( biti vsak dan najslabši po nekaj letih preide na
> vedenje ali pa psihološke težave, lulanje, grizenje nohtov,
> puljenje las)Ptem ko rata vedenjski problem pride do
> prešolanja. V OŠŠP. Pa tudi tam ne gre, Seveda ne. Ne gre mu
> ker so prišle v ospredje dodatne motnje, ki so se razvile v OŠ.
> Biti vsak dan najslabši, pri vse rabiti pomoč. to se pokaže na
> somopodobi. Ta vedenjska slika onemogoča izobraževanje. In ker
> ponavadi tudi OŠŠP dvigne roke pride na oddelke OVI.
> Kakpenje otrok ki pride k nam
> – nizka samopodoba
> -nizka koncentracija
> – huda agresivnost do sebe in drugih
> -postavlja se z negativnim vedenjem ne z znanjem
> grizenje nohtov
> močenje postelje
> itdd…
>
> Starši se pa nekaj morate zavedati…otroci z zmerno in težjo
> motnjo, ki so vključeni v OVi , zanj po 18 letu skrbi država ko
> mu dodeli takoimenovano pokojnino in so preskrbljeni. Če pa so
> v OŠ ali OŠŠp pa ne. IN dobro poglejte vase, če bo vaš otrok
> sposoben samostojnega dela, drugače…
>
> Samo v premislek
>
In ravno to je napaka- vsaj jaz tako mislim. Potrebno bi bilo otrokom s PP- no z motnjami- ne vsakemu otroku s PP, ker nekaterim je ta naziv dobesedno podeljen- omogočiti šolanje in izobraževanje na najvišji možni ravni in mu s tem ne vzeti pravice do tega, da pa nekoč ne bo zmogel popolne samostojnosti. tudi o tem se sedaj dogovarjajo tudi na naš predlog na pristojnih ministrstvih. Skratka- mislim, da vsaj pri avtizmu katerega najbolje poznam otroku ta možnost ne bi smela biti kratena, saj ti ljudje nikoli ne bodo zmogli čisto in popolnoma samostojnega življenja. Ampak zakaj pa bi zato morali iti v npr. neko poklicno srednjo šolo ali pa še to ne, če pa so zmožni iti na fakulteto? Je pa res, da dokler jim ne omogočimo prilagojenih delovnih mest- ne bodo zmogli delati in se samostojno “prodajati” na trgu delovne sile oz. bodo neuspešni.
Vendar pa izobraževanje oz. ustanova kjer otrok dokonča šolanje ne bi smelo biti merilo za njegovo motnjo oz. funkcionalnost.
