osamljenost ki ubija

Pozdravljeni

sem 21 letni fant, študent. že od nekdaj sem se držal bol zase in to me ni motilo. že nekaj časa pa me samoto dobesedno ubija. nimam nobenga pravega prijatelja. imam jih nekaj s katerimi gremo kdaj na kavo kaj več pa ne. včasih sem imel več prijateljev potem pa sem se začel zapirati v sobo in vedno več časa sem preživel za knjigami. ravno zato sem tudi izgubil precej prijateljev. že v sredni šoli nisem bil preveč priljubljen ker sem se pač rad učil. ampak to me takrat ni motilo. sedaj na faksu ni nič boljše. z nikomer ne spregovorim več kot le nekaj besed. včasih se mi zdi da sem kot zrak. vsi gredo mimo mene nihče pa me ne opazi. imam precej težav z vspostavljanjem stikov. nisem preveč komunikativen in ljudem, ki jih ne poznam se preprosto ne upam približati ali jih ogvoriti. še najbolj pa me boli, da pri 21 letih nimam dekleta. to je pač posledica tega, da težko vzpostavljam stike. pa tudi ven ne hodim, ker nimam s kom iti. in ta osamljenost me vedno bolj boli in to vpliva na mojo samozavest, ki je že tako nizka. preprosto ne vidim rešitve iz tega začaranega kroga.
bil bi vesel, če ima kdo kakšen nasvet kako priti iz tega kroga.

Pozdravljen “mercury20”

Imam občutek, da si že na sosednjem forumu postavil to vprašanje, kjer sem tudi napisal svoje mnenje.

Bi pa še odgovoril na tvoje vprašanje kako priti iz tega začaranega kroga.

Vsak “začaran krog” nastane tako, da ga “začaramo” sami s svojim načinom razmišljanja in dejanji.Tvoje življenje le odraža to kar si, kako razmišljaš in kakšna so tvoja prepričanja o tem kaj je prav in kaj ni prav.
Razmišljaš tako, kot si se naučil od svojih staršev, ki so bili tvoj glavni zgled.

Predlagam ti, da ne razmišljaš preveč črnogledo, ampak enostavno greš v akcijo in za začetek preko interneta iščeš in sklepaš prijateljstva.
Na primer se priključiš kakšnemu forumu v debate….se udeležuješ raznih srečanj….si dopisuješ……Spoznal boš, da je takšnih ljudi, ki se počutijo osamljene in težko vzpostavljajo stike, ogromno. Zato boš tudi veliko lažje kontaktiral s takšno osebo, ki ti je podobna.

Torej…..kot pravim, če želiš iz tega začaranega kroga, je pač treba iz njega izstopiti in začeti delati in razmišljati drugače, kot do sedaj. Delaj tisto, kar ti omogoča spoznavanje ljudi in uresničitev želja.

Robi.

Pozdravljen mercury20,
Povem ti iz lastne izkušnje, da problem, ki si ga opisal sploh ni problem, je stanje v katerem si se znašel in bi sedaj rad izkusil tudi kaj več kot le sedenje za knjigami in nabiranje intelektualnega znanja. Z učenjem ni nič narobe, pogrešaš le stik z ljudmi in to je povsem normalno. Zaupaj si in sprosti se, kajti ljudje smo tu za tebe. Vreden si tako prijateljstva kot ljubezni z dekletom. Dvomiš?
Poznam ta filing. Prvo kot prvo imaš vse kvalitete kot običajen človek in ni ga vraga, ki bi ti preprečil, da bi užival ljubezen in prijateljstvo. Tvoja odločitev je ali si to zaslužiš ali ne. Zase in zate vem, da si zaslužiš kar si želiš, vendar vedno ti daš na koncu zadnjo besedo, ki ti določa tvojo realnost. Mogoče na začetku čutiš močan odpor po spremembi, vendar naj strah ne premaga tvoje želje po ljubezni ter občutka da si vreden in ljubljen. Zaupaj vase in vse prav vse je tukaj zate, da živiš polno brez dvomov in bul šita.
Janko

Osamljenost, ki traja v nedogled, je zares razdiralna…zato ukrepaj. Zberi korajžo in ven, med ljudi…najprej po mnogih opravkih in počasi se bodo spletle tudi druge vezi. Seveda pa moraš nekaj premakniti v sebi, nastaviti svoje misli na vse dobro…V tvoji situaciji je bila ena izmed prvih knjig za samopomoč knjiga Mohorjeve družbe osnove pozitivnega mišljenja. Spomnim se, da je bila knjiga zelo konkretna, z njo sem se učila slediti svojim mislim in kmalu ugotovila, da sem sama svoje samote kovač, saj se mi je v glavi vrtelo samo slabo…Počasi je bilo s spremljanjem slabih misli vedno manj, naučila sem se misliti in delati pozitivno, samo to mi je prineslo sonce na vsa področja življenja.

Ni šlo hitro, a vse, kar dosežeš sam, skozi lastno trpljenje, zares trajno zaleže…