Operacija želodca
Jozi130, tale tema ima toliko strani, da so vsi ti odg. noter, pa še miljon drugih vprašanj ti bo odgovorila. Prelistajo jo 😉
Drugač pa ti trije pregledi niso nič posebnega, vsi bazirajo na pogovoru. Najdlje trja pri psihologu, kjer te vprašuje svega i svašta, pred tem rešiš še kar nekaj strani vprašalnika, pa neke kartice ti kaže…nič takega ni. Pri dietologu gresta skozi tvoje prehranjevalne navade, ti pove kaj delaš narobe, kje malo popravi itd. Prvi pregled pa te povpraša o tvoji teži, zgodovini hujšanja, željah, ti predstavi operacije, da literaturo in to je to.
Pozdravljeni vsi!
Pred približno tednom dni sem začela razmišljati o operaciji želodca. Pogooglala sem in našla ta forum. Vestno sem ga prebrala skoraj v celoti. Pišem vam, ker me zanima vaše mnenje o tem ali sem primerna kandidatka za operacijo. Sem sicer že pisala na stran g. Breznikarja in čakam odgovor, a sem želela med tem časom izvedeti še kakšno vaših mnenj.
Stara sem 27 let, visok 169cm in tehtam 111kg, moj ITM je 38.86, imam povišane trigliceride in zamaščena jetra, občasno povišan pritisk (ne jemljem tablet), imam 5mm velik žoldčni kamen (ki zaenkrat še ne predstavlja težav), dobila sem tablete proti refluksu (samo od osebne zdravnice, nisem še bila napotena h gastologu), med hojo me boli koleno, kot otrok sem imela operirane kolke in imam manjšo skoliozo hrbtenice (tudi to dvoje mi zaenkrat ne predstavlja težav).
Debelost imam v družini, prav tako imam v družini diabetes in srčne bolezni, sama še nimam problemom s tem.
Prosim za vaše mnenje in vprašajte, če vas še kaj zanima.
Lep pozdrav vsem!
Fajn bi bilo vedeti če si, in na kakšen način, do sedaj že hujšala. Operacija naj ne bi bila ena prvih, ampak ena zadnjih oblik zmanjševanja telesne teže. Vsaj tako se spomnim da so meni rekli…..ampak jaz sem imela že itak “doktorat” narjen iz hujšanja, tako da ni bilo večjih problemov pri odločanju.
Argentina, pozdrav!
Debelinka sem že od malih nog in z dietami sem začela že tam pri 14 letih. Vse, od ločevalne, do tiste, ki jo predpisujejo bolnikom pred operacijo srca, do diete z nizkim GI indeksom, dieto Southbeach, dieto Mediteran, poskusila sem samo manj jesti, poskušala sem seveda tudi začeti “samo” zdravo jesti – po pet obrokov na dan, pa hoditi zraven v fitness, šla sem k zdravnici in jo prosila, da me napoti v CINDI, tudi tam mi je spodletelo.
Praviš, da imaš že doktorat, haha, meni se zdi, da bi lahko napisala novo knjigo o zdravi prehrani in hujšanju, pa je moja teža samo vedno višja 🙁
Tako, da z dietami imam že kar veliko opravka. Rada bi zmanjšala težo, da si lahko ustvarim družino, saj me je strah tudi tega, da bi med nosečnostjo imela že takšen BMI, da bi bilo nevarno zame in za otročka. Rada bi priložnost za pomoč, da spravim kilograme na normalno raven, da bom imela več energije, boljše počutje, nov zagon!
Tako, da okoli diet me ne skrbi, bolj me skrbi dejstvo, da ne bi bila primerna, ker nimam BMI 40 in nimam nobene “resne bolezni”, kot je stalno povišan tlak, diabetes 2, apnea ampak “samo” veliko mejnih sindromov debelosti.
Lep pozdrav do naslednjič
Ne, mislim, da bi ti to moglo it skozi komot, to da si shujšala, je samo pozitivno in tako tudi sprejmejo. Ti pa na prvem pregledu napišejo na izvid tvoj najvišji ITM in tudi to da se trudiš in hujšaš. Ker če si velika npr.165 pol se moraš zredit za 5 kg, no ja…čist iskreno, če je to tisto kar ti pomaga doseči cilj, zakaj pa ne, ker 10000 eur kar tako nimamo da bi si sami krili operacijo in če je teh 5 kli al pa ogromno keša, se jaz osebno raje zredim. Pač…ni neka bajna rešitev, v skrajni sili… zakaj pa ne.
M2, hvala za ideje, predloge, pozitivo! Itak pa sedaj čakam kaj mi bodo odpisali (na Breznikarjevi strani sem pod kontakti našla okence, kamor sem jim pisala), glede na to, da imam povišane trigliceride in dokaj izrazito zamaščena in povečana jetra. Baje kirurgi ne želijo delati operacij na bolnikih, ki imajo takšno diagnozo. Se morda katera spomni, je imela tudi sama kaj povečana/zamaščena jetra?
Moja jetra so bila pred operacijo čist zamaščena, pa to ni bila ovira za operacijo. Seveda je najboljše če pred operacijo shujšaš, razmastiš jetra, znižaš pritisk, urediš cukr, uvedeš mal aktivnosti da bo srce v kondiciji:)……..in na tak način rešiš vse svoje probleme brez operacije.
Ne vem dejansko kako je v Sloveniji, mene so tukaj v Švici pripravljali skoraj eno leto in sem jim zato zelo hvaležna. Ker itak da smo bili vsi fiksirani samo s tem, da izgubimo kilograme in postanemo šlak in edini problem nam je bil kako preživeti operacijo. Danes trdim, da je to res čisto ta zadnja stvar, kajti šele po operaciji se začne pa zares. Prvi meseci so “nori”, ko se začneš prebujati, ko ne moreš več razmišljati z želodcem, ampak je treba prešaltat na glavo (pa bi dala roko v ogenj pred operacijo da pa jaz nisem taka), ko se začneš topiti, ko v izložbaš ne vidiš proizvodov, ampak sihuleto nekoga ki nisi ti in greš zaradi tega totalno v tilt, ko češ v štacuni prodajako ustrelit, ker ti noče prodat cote št. 54, ti pa si prepričan da ti je na knap, ko namesto da si vesel, postajaš vedno bolj žalosten pa ne veš zakaj, ko te začne lastni mož spet osvajat, ti pa si prepričana da je kakšno zakuhal in se ti zaradi tega dobrika, ko začnejo kolegi buljit v tvoj dekolte, potem ko so te zadnjih 20 let spoštovali predvsem zaradi govornih sposobnosti, ko te na policijski postaji, pol ko se ti en smotan tip zabije v avto, pandur peca in bi se najraje v tla vdrla od sramu, ko bi eksplodirala od jeze ker vidiš kako je kar naenkrat vse stokrat lažj, pol ko si cel lajf bil prepričan da je za kariero važna inteligenca…………..ko j…e zamaščena jetra:).
Od moje skupine nas je bore malo tistih, ki smo z operacijo izboljšali svojo kvaliteto življenja. Velik del je za vse svoje probleme večno krivil višek kilogramov. Ko so jih enkrat izgubili, problemi pa so bili še vedno tukaj se je pa začela štala in so popadali v depresijo. Po enem letu so se nekateri uspeli tudi že lepo zrediti.
O teh stvareh bi blo fajn reči kako besedo več. Psiholog ti ne kaže kr neke kartice, ampak je to mogoče Rorschach test, ki ima v psihologiji svoj smisel in namen. Ne sprašuje te kr neki, ampak poskuša razumeti skupaj s teboj ali si pripravljen na tako veliko spremembo v življenju, ker s tem ko se spremeniš ti, se spremeni tudi tvoj odnos do sveta, do ljudi, do bolečine s katero si živel dolgo let. Dietolog poskuša razumeti ali si kompulsivni jedec. Eden od mojih kompanjonov se je zavestno na debelo lagal (samo da bi šel na operacijo) in je na tretji dan po operaciji, ko smo bli vsi na enmu deciju čaja za cel dan, končal v operacijski ker je šel po panin v menzo. Danes trdi da je naredu največjo oslarijo v življenju ker ne more na eks niti več krigle pive spit in da je prej sanjal nage babe, zdej pa pečene odojke.
Žal se sem ne more pripopat slik od prej in potem. Razlika je očitna, sam cena je pa tudi dokaj visoka. Pa srečno vsem, ki ste že se odločile ali pa še razmišljate o operaciji.
Hehehe Argentina, mene si pravzaprav nasmejala 🙂
Res je, da se življenje spremeni, nekaj na boljše, nekaj na slabše. Res je, da se moraš soočati s stvarmi, ki nam niso poznanae (morda tudi pozornost moških spada med to). Iskanje prioritete v boljšem življenju al pa kriglu piva se pa meni osebno zdi noro. Pravkar sem bila v slaščičarni (tja gremo vsak dan po kavico) in sem gledala slaščice..in prav pomislila kako bi pasalo eno zmastit brez zavor. Pa nisem. Ne morem. Ne upam. Me to moti? Niti približno ne! Zakaj bi me??? Kaj je ena slaščica proti celemu dnevu veselja, zadovoljstva, ko se zjutraj zbudiš in te nič ne boli, ko te bolijo mišice, ker si preveč športal, ne zato, ker te komaj nosijo. VSE JE V GLAVI! Popolnoma vse. In ljudje s(m)o narejeni, pravzaprav naučeni, da gledamo negativno na vse, da kompliciramo. Nihče mi ne bo rekel, da se ne da človek spremenit. Tudi jaz imam težvae, pa jih rešujem. Z optimizmom, pozitivno energijo in trudom. In to vsak zmore. Vse ostalo so izgovori.