Oooooo Kamy ti si ze opeavla??? Superca! Cestitke!
Jaz sem bila operirana v pon., v sredo domov, v cetrtek sem probala malo juhce..in potem postopoma dodajala ostalo. Kasasto…torej pire in taksne stvari sem probala po treh tednih. Pire mi se danes ne ustreza. S sladkimi stvarmi pa previdno! Presta je imela slabo reakcijo na cokolino, jaz ga se pa zdaj nisem probala.. No itak meni sladko ustreza sele slab mesec, predtem pa sploh ne…in sem spada vse kar je samo disalo po cukru..tud sadje 😉 no sadja se zmeraj ne maram. Pocasi s hrano in res vse dobro prezveci, ce bos ze kaj probala. Mi pa verjemi v prvemmescu se ti vse zagabi, ker je okus cist spremenjen…ampak mine! V prvem mesecu si je marsikdo delal razne sokove..to zna bit dobra alternativa, ni pa dobro pit kupljenih zaradi dodanega sladkorja. Morda kaksne smoothije…doma narejene, ceimas sokovnik. Meni to ni ustrezalo…spet zarad sladkorja heh.
Porocaj o pocutju 😉 in imej oci na cilju, vse te majhne tezavice vmes so samo prehodne.
Aja za caj so nam rekli, da lahko kakega planinskega ali pa otroskega..ostalim se še izogibaj.
Zdravo M2,
hvala za izčrpne informacije.Če sem se že odločila za to,potem bom vstrajala in izogibam se skupnim kosilom,ki jih v tem času kuha mama,da poskrbi tudi za mojo družino in se takrat umaknem v svojo sobo ali grem ven,ker vse tako lepo diši,da je kar mamljivo.Hvala mami…
Jz sem še vedno na vodi,se kar bojim nardit kakšno spremembo in vam povem,da se žžže silim z njo.
Tako kot v bolnici se zdaj sprehajam s plastično steklenico in slamco po hiši in pijem. Kakor sem razumela lahko zdaj dodam kakšen čaj,mleko,sok,juhice….Joj,komaj čakam….bom začela jutri z uvajanjem le teh.
Sicer sem kar orng švoh,saj od srede popoldne pa vse do danes je moj spremljevalec voda in dodatni vitamini. Upam,da bo kmalu počutje boljše…..
Meni je bil čokolino vedno dober,zato sem najprej pomislila,da bi ga dodala kakšno žlico mleku,ma če so takšne izkušnje bom še počakala,se nikamor ne mudi.
M2,absolutno se bom potrudila in imela oči na cilju. Hvala ti za spodbudo.
Presta,kako pa je kaj s tabo,se nič ne oglasiš..?!
Lepo se imejte
Kamy, ni problem v čolokinu, problem je v sladkorju, ki ga vsebuje. Preberi si o dumping sindromu, morda poglej kak video, da te ne bo preveč šokirala reakcija…zna bit zoprna konkretno 😉 Bypass ti da prav to ‘zaščito’ da telo tolerira le neko količino sladkorja, če je je viška pa se odzove prav neprijetno in zastrašujoče. Predvsem v prvih mesecih je noro, ker še ne veš kako se bo telo kdaj odzvalo, enkrat se tak drugič se na popolnoma isto zadevo drugače. Moraš pa tudi vedeti, da nimajo vsi teh reakcij, eni čist ok prenašajo sladko, drugi pa ne. Vsak je drugačen in vsako telo se drugače odziva. Zdaj na začetku, ko uvajaš nove stvari, probaj malo, pa spet malo itd 🙂
Bom jaz namesto Preste :p ona je trenutno internetno onesposobljena 😉 Gre ji dobro, izguba ista kot pri meni, počuti se boljše kot jaz…važička! :p Več bo pa povedla sama, ko bo lahko 🙂
jana_snorlax, upam, da sem odgovorila tebi na mailu…nekomu sem :))
lp
M.
Ojla. M2, hvala za odgovor. Sem že odgovorila na odgovor, ha ha.
Moram rečt, da sem bila še pred kratkim proti vsakim “nepotrebnim” opracijam, se pravi, če ni ogroženo človeško življenje. Tudi moj sodelavec je razmišljal o operaciji želodca, pa sem mu prav jaz rekla, da se da drugače shujšat. Vse je v glavi. In še vedno mislim tako. A ne vem iz katerega razloga in zakaj potem moja glava ni tako programirana, da ne morem že enkrat trajno shujšati in težo obdržati. Hujšam že celo življenje, v vsem življenju sem shujšala sigurno kakih 200 kg al pa več in se jih seveda vse nazaj zredila in še kakih 50 al pa več zraven.
Zato sem tudi jaz začela brat in se malo bolj poglabljat v tole debato. Vsak dan berem mnenja, strokovna, laična, izkušnje operiranih, dvome tistih, ki še čakajo. Celo toliko sem spremenila mnenje, da sem šla do svoje osebne zdravnice in jo povprašala o njenem mnenju. Imam krasno zdravnico, ki mi je dejala takole, da načeloma ni proti in tudi napotnico mi je takoj napisala. Rekla je, da bo pa morda prav to tisto, kar mi bo pomagalo. Je pa stvar moje odločitve in seveda dr. Breznikarjeve.
Imam pa naslednja vprašanja in pomisleke.
1. Večkrat se dobesedno nažiram in si ne morem pomagat, ko se najem, se nakako potolažim in mi je potem strašno žal in imam slabo vest. Kolikor sem brala, mi to deluje kot kompulzivno prenajedanje. Prav zato imam pomisleke glede operacije, ker se bojim, da bo v glavi vse ostalo isto in bom spet kar naprej lačna ter se nažirala ter s tem izničila pozitivne učinke operacije. Je imela katera izkušnje s tem? Zelo bi ji bila hvaležna za kakšno besedo, lahko tudi na mail, če vam ni tule gor za pisat o tem?
2. Prav tako me zanima, kako ste tiste, ki ste bile operirane pred več leti? Imate kakšne težave, sploh pri bypassu (pomanjkanje vitaminov-slabše zdravje…), kako vzdržujete težo, se je katera zredila nazaj?
3. Zanima me, ali res povsem izgine občutek lakote? Ali operacija res tako pomaga, da ne čutite nobene lakote, oz. če jo, kako si pomagate?
Naj bo dovolj, že itak sem bila predolga. Lep pozdrav vsem! Damijana
Ma kaj pa vem, jaz gledam na operacije drugače…če pomagajo v kvaliteti življenja, zakaj pa ne. seveda vse v mejah normale, da se razumemo 😉
Damijana, žal ti pri teh vrašanjih jaz ne morem pomagat, ker s prenajedanjem nisem imela težav, lahko pa ti povem glede lakote.
Občutek lakote ne izgine, morda v začetku, zdaj pa že kar nekaj časa je in to grooooozeeeen hehe. Ne res, jaz sem npr. ful lačna, ampak potem pojem samo en grižljaj, pa lakota izgine npr. Primer mojega včerajšnega kosila…da dobiš malo občutek količine…1 orada pečena v soli…pojedla sem je dobro polovico, 1 oliva, 2 češnjeva paradižnika in 3x sem pičila zeleno solato. Če bi zraven jedla krompir ali še kakšno prilogi ne bi mogla toliko ribe, zdaj sem pa raje več ribe 😉 Največ (fizično) lahko pojem rib, mesa in zelenjave…vse ostalo pa v zelo malih količinah, ker takoj čutim neko prepreko v želodcu. Prav tako po kosilu npr. ne morem kave ali sladice itd, ker pač ne gre…in ta občutek ti operacije ziher da, da veš kdaj več ne moreš in takrat vsaj jaz nimam niti lušt niti občutka lakote in želje. Ko sem pa v resnici lačna, pa občutek lakote je. Res, da ga mogoče ful čutim, ampak po drugi strani, če v tistem momentu nimam priložnosti jest, ga lahko tudi hitro odpravim…malo vode in to je to, kar prej niti pod razno ne bi šlo.
Ja jaz vztrajam samo na juhi in občasno frutek pa je tako najboljše. Imam sicer noro željo po sadju, ampak me po njemu zelo boli trebuh, zato se držim frutka, hippota. Na dan pa pojem mogoče 4dl juhe nič več. Me pa zelo moti, ker so mi prerazali živce kar po celem trebuhu in večji del trebuha ne čutim. Upam, da se to čimpreje uredi.
lp
Kamy, čestitam, kar se tiče prehrane, jaz imam naslednje izkušnje. Takoj po operaciji sem pričela piti stisnjen pomarančni sok, pa jogurt, pa juho, pa čaje tako,d a nisem vztrajala samo na vodi, ampak kmalu ugotoviš, kaj lahko ješ in česa ne. Na začetku pomagajo bejakovinski napitki za športnike, pa tudi kasneje. Sedaj dejansko že vem, česa ne smem jesti, npr. Haribo medvedkov, ne gre, bruham in sedim na WC. Sploh je po vsakem sladkem kar hitro potrebno iskati stranišče. Pa svežega kruha ne morem jesti, me prične takoj želodec boleti, jem pa toaste in prepečenec, jem pršut in sir, meso malo težje, ribe samo polovico, testenin sploh ne, zelene solate ne, lahko pa paradižnik, kumarce, skratka sama boš odkrila kaj in kako, česa ne preneseš, po čem imaš drisko, bruhaš ali pa te samo napenja. Pa se potem izogneš ali pa si rečeš, sedaj bom tole pojedla, kar bo pa bo. Kakšenkrat že gre, potem malo boli ali je slabo pa te dolgo več ne prime. Veliko sreče v novem življenju, res je vsak dan poseben, vsak dan znova srečen. Uživaj!