pozdravljene Ljubljančanke,

Sklobuc1, živjo, ali si bila ti v ponedeljek na srečanju, katera pa si bila. Me pa zanima, kdaj si se naročil za drugi pregled in za kakšno operacijo ste se odločili. Ker jaz sem se naročila v ponedeljek 2.3. in sem naročena 16.4.

April Rain, drži se.

Lep pozdrav

Shera, res je kot praviš. Ni lepo, kar se dogaja in predvsem zelo boleče. Sedaj sem kar nekako, občasno me boli, vendar še zdaleč ne tako kot ob napadu, tako da upam na najbolje.
kar sem pa napisala za tebe pa 100 % mislim resno! Kako lep bi bil svet, če bi po njem hodili sami taki ljudje…
Pa lep pozdrav!

Tatjana, a boš šla v SG na pregled? Ne vem, če ti je rekel da je lahko nevarno… Oz. da je nevarno… Juuuj, jaz nebi čakala… Kaj pa kak drug dr. te ne more pregledati? Npr. dr. Kunst? Sem slišala da tudi on sodeluje pri operacijah…

Punce, kdaj približno bo kako srečanje v SG. Kot sem že napisala, sem ga prejšnjič zamudila, oz. spregledala, bi pa vas rada vse spoznala in videla kako potekajo ta srečanja. Vem, da se jih bom po OP morala redno udeleževati, pa vendarle me firbec, kdo se skriva pod vsemi temi nicki.

Shera…a veš da mam en čuden občutek, da greva na OP že v maju????? Ne vem kako, a mam tak filling, jaz v začetku, ti pa bolj pri koncu…
Ko bi le bilo tako, kajne :)))))))).

Punce imejte se rade, naj vas ne gane kakšen post nekoga, ki kritizira naše namene v življenju. Dajmo jim odprto možnost, da povedo kaj mislijo, moramo biti odporne na kritike, kot pohvale.
Čaka nas trnova pot do kvalitetnejšega življenja, eni pa tega ne razumejo.

A je slučajno katera, ki je nekomu predstavila za kaj se je odločila (OP), bila deležna 100 % kritike o tem, da to je pa zadnje kar lahko narediš zase? Jaz sem in ne samo enkrat, občutek res ni prijeten, a s tem moram živeti, da je moj oče prvi, ki mi to strogo odsvetuje je pa še toliko težje. A kot pravi, kar je dobro zame, bo tudi moglo biti zanj.

Podajte kako mnenje.
Lep vikend.

Ja, jaz sem si premislila. Sem bila že naročena na op in vse, vendar nisem šla. Po vsem prebranem, po številnih posvetovanjih, po pogovorih z ljudmi, ki jim to nič ni pomagalo, sem si premislila. Preveč skrajno se mi zdi. Raje sem se sama vzela v roke, se disciplinirala in od novega leta imam manj 15 kg. Seveda to pri moji teži ni veliko, a grem dalje. Mislim, da mi je končno naredilo tisti klik. Ker brez tega ni nič, niti op ne.

Shera, veš sploh ne vem s kakimi občutki bi lahko šla v SG, kajti ko sem bila gor po operaciji, so se vsi zdravniki s katerimi sem imela kontakt izogibali kakšnemukoli odgovoru na vprašanja v zvezi z operacijo.Kako bi šele bilo, ko bi bilo treba nekomu konkretno pomagati?!
Ne vem, imam pa slab občutek.

Heeeeej… Uh, vse si že dala skozi pol pa nisi šla… Jaz pa si mislim… Nisem tiste gastroskopije zastojn trpela… :))) No, zato pa sem jaz premišljevala pol leta pa se odločala kaj naj… Zdaj sem odločena in čakam na bypass… No, upam da si sporočila v bolnico da te ne bo in so lahko poklicali naslednjega z liste… Saj veš, vse nestrpno čakamo… :)))

Tebi pa… Respect, kaj naj rečem… Veliko si shujšala in verjamem da se boš tudi v nadaljnje trudila… Pol pa šele pride ta težji del… Vzdrževanje teže… Vidiš, tukaj se je meni vedno zalomilo… 🙁
Srčno upam da ti uspe… Vso srečo ti želim, pa javi se kaj kako napreduješ… 🙂

ena, ki se je premislila,

povej več prosim, zakaj si se premislila, kaj je s tistimi, ki jim ni uspelo in zakaj, povej v kakšne zanke so se ujeli, kje so ti ljudje, ali jih lahko kontaktiramo???????

Saj vem veliko vprašanj, pa vendar te prosim, da poskušaš odgovoriti, kajti pripravljene moramo biti na vse.

V naprej hvala,

LP D

Na srečanju v Lj sta bili tudi dve operiranki.Obe sta imeli resekcijo.Ena gospa se zelo dobro počuti,hujša 4-5 kg na mesec,je polna elana,zadovoljna,ji je žal,da se ni odločila za operacijo že prej,nima bolečin,……Druga ne hujša,je depresivna,pravi ,da poje preveč sladkega in ni dovolj telesno aktivna,brez volje,ima še vedno bolečine v predelu želodca,…Torej,smo si različni.

….ena, ki si je premislila….nekam mi ne paše tale ena, ampak vseeno..ok, verjamem da si tudi kdo premisli…vso srečo na nadaljni poti, predvsem pri vzdrževanju, ker meni je že neštetokrat naredilo klik ampak je pol naredilo preklik nazaj:)…
…ena, ki si je premislila, res bi ti bla hvaležna, če bi nam izdala res, kje so tisti ljudje, ki jim po operaciji ni uspelo, do zdaj še ne vem za nobenga….no, če meni ne bo, bom o temu prav gotovo poročala, ampak do zdaj še nisem slišala, da komu po operaciji ne bi uspelo shujšat in težo obdržat….a?…nestrpno čakam odgovor…

A u tork gre še kera k Zanoškarjevi u SG?

Ka-ja… Naslednje srečanje v SG je 30.03. ob 13.30… Jaz pridem pa anil pride… Pa verjetno bosta tudi lili_vanili in katja3… Bomo vesele če boš prišla pa da se spoznamo… :))) No, lahko se dobimo pred urgenco pa gremo pol skupaj not… Srečanje je pa v knjižnjici… :))

Uuuuu, a veš kak bi bilo fajn da bi bila že maja na vrsti… Huh, pa če bi me jutri klicali če pridem… Sploh ne bi oklevala… Ma zadnji čas da se res skup poberem pa začnem hujšat… Cjo… Kuj strah me je… Spet… Se matrat… :S… No ja, bom že morala portpet…
Upam da te ta tvoj občutuk ne vara… :)))

Jp, jaz sem na enem drugem forumu napisala da sem na čakalni listi… Ma so me vsi dobesedno napadli… Eh, brezveze… Ka-ja, tud moja mama je bila ful proti op, zdaj me pa podpira… Moj ata me je pa že od začetka… Tako da.. Hvala bogu imam ljudi okrog sebe ki so mi v oporo in mi bodo tudi po op… Saj boš vidla, pol ko boš pa taka baba ratala ko boš kile zgubila bo pa ata sigurno ponosen nate… Da si zmogla… :)))

Saj tudi jaz imam podpornike, a tu in tam se najde kak, ki pa mu je to totalno butasta ideja. No oprijeti se je treba tistih, ki nas podpirajo, to pa je res.

Shera, ne bomo obupali, pa pika, kajne. Punce 30.3. se vidimo, zagotovo.

jaz se vama opravičujem da vaju sparašujem ker mislim da nekje nazaj že piše kam sta se naročali na op ampak vseeno kaja in shera a čakata v celju ali sg

Shera in ka_ja
Ko sem se prvič odločila pred tremi leti za operacijo, sem nekaj pregledov dala skozi. Najbolj sem bila razočarana, da določeni zdravniki v Celju o tej operaciji niso vedeli nič. Sama sem jim nosila članke, bili so presenečeni, da kaj takega sploh obstaja. Psiholog mi je rekel,da ne vidi razloga, da bi rezala zdravo telo, da naj raje poštimam v glavi. Aja, pa da je bolje zame, da naj začnem nazaj kaditi!!! Seveda sem si premislila,da bi se operirala, čeprav sem bila na pol poti.

Ko sem povedala sodelavki v službi, je bila sprva vesela, že naslednji dan pa jo je skrbelo, da bo zaradi moje odsotnosti morala delati cele dneve.Šefa pa je zanimalo, koliko časa bom odsotna…

Danes za mojo odločitev vedo samo moj mož in hčerki. Me podpirajo, se veselijo. Vem, komu lahko povem, se zaupam.

oJ.
Ja sem bla na srečanju,sedela sem iz leve,prva poleg psihologinje,v črnem puloverju. Jst sem se naročila za drugi pregled prejšnji teden v sredo in sem čakala samo en teden. No jst sem tud prvi pregled čakal nekje en mesec,malo manj. Je pa tako,da prof.Pleskoviča zdej od 20.3.-2.4.09 ne bo. Tako mi je rekel,ko je gledal za datum,kdaj bi me naročil. Imel je sicer prost 17.3. sam se s sestro nista mogla odločit,če bi me dala na ta datum za operacijo,pol je pa rekel,da dobim datum po pošti in da bom prišla aprila na vrsto. Tako da zdaj čakam pošto iz KC,ker me res zanima kaj in kako. Se pa prvič veselim operacije in se tud zavedam vseh posledic.

Vesnag… Obe sva načakalni listi za bypass v sg… Jaz 3 mesce, ka_ja pa 2 tedna dlje…

Nody, jaz sem v službi pač povedala ker sem izostajala zaradi preiskav, pa na srečanja hodim pa to… Na srečo imam zelo razumevajočega šefa ki me tud podpira… Je pa čist logično da mu moram takoj ko izvem termin povedati da še do op dokončam določene stvari ki so nujne…
Ne vem kaj tvojega šefa tako skrbi, imaš pač 4 tedne bolniške in to je to… Če imaš kakšno gnojno angino ali zlom noge ali kaj jaz vem kaj te tud po 3 tedne v službo ni… Pa so verjetno zdržali brez tebe… 🙂 Mene tud ni bilo lani 1 mesec v službo, sem imela mavec na nogi in sem doma počivala… Pa me je delo vseeno počakalo… 🙂 No, odvisno kakšno delo imaš… Se mi pa zdi prav da šefu vsaj ko izveš termin poveš, da si poišče zamenjavo zate če bo potrebna…

Spet se oglašam. Sicer ne vem, zakaj vas je zmotil moj nik. Pač se nisem nič pametnega spomnila.
No, naj torej še enkrat povem, zakaj sem si premislila.

Moja teža je zelo visoka, imela sem 156 kg pri 173 cm. In je še naraščala, vedela sem, da to ne vodi nikamor več. Zato sem sklenila nekaj narediti. V moji bližini živi ženska, ki je ravno v tem času šla na to op. Takoj sem se pozanimala, šal v SG. Že tam sem srečala moškega, ki je bil že pred leti na tej op v tujini, a je bil še vedno izredno debel. Pogovarjala sva se in je rekel, da mu trak ni nič pomagal. Da seveda se je prvih nekaj mesecev pridno držal in tudi nekaj shujšal, potem pa je popustil in spet začel vse jesti in se redil, nenormalno.
Trakec mu pri ničemer ni pomagal.
No, v tem času, ko sem čakala na drug pregled in datum, je znanka, ki je že bila na op, ostala skoraj brez las, zdrsnil ji je trakec, tako da je bila spet hospitalizirana, ves čas je jedla bolj ali manj pasirano hrano, bila je totalno nesrečna, zakompliciralo se ji je s hormoni, vem ,da je imela ful težav z menstruacijami in bila non stop pri zdr.
Jaz sem brala po netu, članke itd. in postavilo se mi je vprašanje, kaj je z operiranci 15 – 20 let po op. Nič posebej spodbudnega. Pika na i pa je bila ženska, ki so jo v hudih bolečinah pripeljali v bolnico, ravno ko sem bila na drugem pregledu. Zvijala se je in tulila od bolečni, Breznikar pa jo je pred vsemi v čakalnici zverinsko natulil. Ženska je bila na nekem praznovanju in se je preobjedla. Stvar se je zakomplicirala in so jo morali takoj op. Dalje ne vem, ker sem šla domov. Več ur bi morali namreč čakat na zdr. Vmes, ko sem čakala, da me ponovno pokličejo, sem si premislila in to sporočila.
Ni mi žal.
Vam pa seveda želim, da se vam bolje izteče.

ena ki si je premislila-ja v tujini paciente operirajo kot po tekočem traku,tiste ki jim vstavijo trakec napolnijo že takoj po operaciji nekaj ml.Pri nas je drugače,dr. je zelo previden glede tega-polni postopoma,da se sproti navajaš na grizenje in žvečenje hrane,kasneje pa tudi na miksanje-ko si že enkrat toliko napolnjen da drugače to ne gre,ja da je dr. žensko nahrulil ker se je prenajedla,mu dam čisto prav-lahko bi tudi umrla-le kaj je mislila-glede izpadanja las je pa lahko poledica narkoze ali pomanjkanje vitaminov-to se ponavadi začne po v drugem ali tretjem mesecu po operaciji in se hitro poštima-žal operacija takim ljudem,ki se ne znajo kontlorirat pri hrani ne pomaga-saj kljub temu vnašajo sladke pijače in sladkarije in normalno da ne bojo shujšali-kot smo že neštetokrat napisale-operacija je bergla,vse ostalo je na nas samih!
Morala sem napisat odgovor na tvoj post,saj so za te posledice ki si jih navedla-pacienti krivi sami.Drugo je izpadanje las-ampak sem rekla-ne traja dolgo,če imaš goste lase,se na videz sploh ne vidi.sicer pa ne izpadajo kar v šopih!Raziskave ki so opravljene pri nas operirancih,pa so precej zadovoljive in tudi teža se pri vseh zmanjša.
Marsikdo ne rabi več tablet za krvni pritisk itd.
Je pa res da moraš biti discipliniran-drugače so lahko hude posledice.

Kljub temu,da se nisi odločila za operacijo,ti želim uspešno hujšanje-kar pa je najbolj pomembno,da boš to težo tudi obdržala!
SREČNO!

Hmmm, ja, zato pa je operacij več vrst… Trakec, bypass in vzdolžna resekcija želodca… Mogoče je ta gospod ki nič ni shujšal zamolčal kakšno informacijo… Mogoče da ima rad sladko? Takim pacientom trakec res ne pomaga… Sicer pa, če se vidi po določenem času da s trakcem ne hujšajo grejo potem na bypass… Tako da… Ne vem no…

Glede tiste ženske ki jo je dr. nadrl… Hja, kot je rekla paper… Op je samo bergla, vse odtalo pa je odvisno od nas samih… Mislim da bi se morala zavedati poskledic kaj se zgodi če se preobješ… V tem primeru je tudi možnost zdrsa trakca… Poznam par žensk ki ga imajo, pa moram rečt da zelo pazijo… A ne pupe moje? :))) Ja, važna je disciplina…