omejevanje ali zdrava pamet?

Zdravo.

Potrebujem pogled od zunaj, ker ne vem več, “kdo je tu nor”. Na kratko: s partnerjem sva skupaj 17 let, imava tri otroke, oba zaposlena. Že od začetka zveze je precej ljubosumen, čeprav mu nisem nikoli dala razloga za to. Želi imeti kontrolo nad mano, kar se z leti stopnjuje. Zaradi njega sem npr. izbrisala Facebook, nimam nekih socialnih aplikacij… ker vse to takoj vidi kot grožnjo. Sama (s prijateljicami) ne hodim ven, tudi ne v razne salone, vadbe… kar mi je sicer ok, nikoli nisem hodila, vem pa, da bi bil velik problem, če bi želela. Sicer tudi on ne hodi “na pivo” ipd.

Sedaj pa k dejanski situaciji: V roke rada vzamem kakšno knjigo, različne žanre, za možgane na off pa tudi ljubezenske romane. Ker so v njih občasno tudi opisi takšne ali drugačne spolnosti, je partner znorel, “kaj berem to ku****ijo, kaj se grem, če mi kaj manjka…”. Sama te romane vidim kot vzporednico romantičnim komedijam (in drugim “običajnim” filmom), kjer brez težav najdemo spolnost, pa ga to ne moti.

Torej, “kdo je tu nor”? Prosim za vaša odkrita mnenja.

Spoštovana,

veza naj ne bi bila zapor, ampak sobivanje, ki je obema v doprinos. Seveda se ob skupnem sobivanju zbujajo raznorazna občutja, ampak je pomembno ohraniti razmejitve med tem, kaj nekdo čuti in kdo naj bi to urejal oz. čigava odgovornost je to.

Če nas nekaj kar partner počne, plaši, nas spravlja v stisko ali nam je neprijetno (kot v tem primeru branje določenega žanra), je naša odgovornost, da te občutke razumemo in pomirimo ali pa vsaj s partnerjem (v tem primeru z vami) spregovorimo o tem, da nam je določena stvar neprijetna, da nas spravlja v stisko in povemo, da bi nam veliko pomenilo, če se to ne bi dogajalo. In tudi, ko to izrazimo, moramo dopuščat prostor, da se mogoče partner ne bo takoj odzval na našo prošnjo. To je način spoštljive komunikacije, ki dopušča, da v vezi soobstajata dve avtonomni osebi. To je odnos, v katerem se da dihati. V primeru kot ga opisujete vi, pa gre za nespoštljiv odnos, ki je poln zahtev in pričakovanj do vas in vi se morate avtomatsko odzivati na postavljene zahteve. Takšen odnos pa jemlje svobodo, sproščenost, občutek avtonomnosti in takšnemu odnosu rečemo toksičen odnos.

V kolikor bi vas zanimalo, imam na voljo eTečaj, ki je posnet prav za takšne odnose in pomaga osebi, da razume takšne odnose in se okrepi v svojem bistvu:

Toksično partnerstvo: Kako ga razumeti in v njem preživeti

Drugače pa srečno v  vašem odnosu,

Eva Erpič,
mag. zakonskih in družinskih študij