odvajanje od metadona
Zanima me, če obstaja komuna za odvajanje od metadona v Sloveniji. Hčerka je bila v komuni zaradi trde droge, sedaj pa je že nekaj let v metadonskem programu. Poznam detoksikacijo v Ljubljani, vendar se mi ne zdi uspešna. Njen zdravnik pravi, naj pustim času čas, vendar mi to ne gre najbolj od rok. Dobi po 5 ml metadona dnevno, ne vem ali je to veliko ali malo, ima pa probleme z želodcem in s sklepi.Zanima me, če je to od vsega tega drogiranja.
POZDRAVLJENA
EDINA ZDR.USTANOVA,KJER TI POSTOPOMA NIŽAJO METADON V SLO. JE DETOKSIKACIJA NA ZALOŠKI.NAJ VAM POVEM,DA JE USPEŠNOST ODVISNA OD ODVISNIKA IN NE OD USTANOVE.MORAM REČI,DA JE MENI USPELO.RES PA,DA DRUGIČ,BILA SEM DVAKRAT.MORAM SE ZAHVALITI DR.KASTELCU,KATERI MI SE DANES POMAGA,KER SEM STALNO V STIKU Z NJIM.RAVNO DANES SEM BILA PRI NJEM NA KONTROLI V PIRANU,KAMOR PRIHAJA VSAK TEDEN NA AMBULANTO.GLEDE DOZE,KI JO PREJEMA VAŠA HČI MORAM REČI,DA JE TO INDIVIDUALNO IN ONA ŽE VE,KOLIKO RABI,MOGOČE BI OB NIŽJI DOZI SPET SEGLA PO HEROINU,ZATO NAJ VAS TO NE MOTI.BISTVO JE,DA JE STABILNA NA METADONU IN,DA POČASI ZNIŽUJE.LAHKO TUDI AMBULANTNO,ČE JI USPE.SICER PA JI SVETUJEM DETOKSIKACIJO PRED VSEMI KOMUNAMI.V KOMUNAH JE SMISEL DELAVNA TERAPIJA,TAM NIČ NE DELAŠ NA PSIHI,OSEBNO SEM PROTI KOMUNI,MOJ FANT IMA ZA SABO PET LET KOMUNE IN MORAM REČI,DA JE TUDI ON PO DETOKSU V LJ. ČIST,SICER PA JE ODVISNO OD POSAMEZNIKA KAJ MU USTREZA.NIKAR PA HČERKE NE SILITE,DA PRENEHA Z METADONOM,ČE NI PRIPRAVLJENA,MENE JE MAMA PRVIČ DOBESEDNO PRISILILA V TO IN NA KONCU SEM ŠLA PO TREH MESECIH V RECIDIV.NAJ SE HČI SAMA ODLOČI KDAJ IN KAM,SAMA PA IMAM DOBRE IZKUŠNJE Z DETOKSIKACIJO V LJ,ZDAJ JE ŠE TOLIKO BOLJ USPEŠNA,KER JE DALJŠI PROGRAM,ŽELIM VAMA VSO SREČO.
Draga mama
Vem kako vam je hudo tudi moji mami je bilo.
Najprej in najvažnejše brez odločitve vaše hčerke ne bo nič.
Mogoče malo srhljiva zgodba čisto na kratko:
Jaz sem začela pri 12 in skoraj po desetih letih pred dvema letoma in pol končala-dokončno. Prej sem poskušala neštetokrat in bi morda tudi šlo če se nabi vedno drugi vmeševeli v moje odločitve. Najprej to. Vse je bilo čudovito bila sem odličnjakinja v OŠ, gimnaziji tudi na faksu je kar šlo od začetk imela sem štipendijo za nadarjene dokler me po tolikih letih ni začel izdajat spomin, koncentaracija, zdravje- bila sem popolnoma brez energije samo posedala sem še in kafetkala. Od osemnajstega leta sem bila na metadonu najprej 120 mg/ 12 ml (smrtna doza za odraslega človeka je okoli 35-40 mg/3-4 ml), kasneje pa dolgo na 40mg/4ml. Potem sem začela zniževat najprej po eno tableto nato pol nato četrt nato kapljico in konec. Meni je vse to moralo iti zelo na hudo tako da sem še velikokrat bila zraven in gledala kako so si drugi vbrizgovali jaz edina ne. potem pa adijo vsi . POZOR problem pri meni je bila velika zasvojenost z metadonom- že pred zdravljenjem z metadonom sem ga redno VBRIZGOVALA, ustavil me ni niti sok ali džus s katerim sem prejemala metadon, ki bi ga seveda morala popit. Heroin in ostale droge me niso nekaj preveč privlačile kakor kdaj na prvem mestu je bil zmerom metadon, ki pa mi je ob moji odločitvi res pomagal.Danes sem čista, postala sem mama, poročila sem se, počasi končujem fakulteto. Kot narkomanka sem lagala, kradla staršem, bila agresivna napadalna, nepotrpežljiva, vse me je takoj razburilo (predolga vrsta v trgovini, mamino sumničenje in nadlegovanje, vprašanaja kako sem kako šola kaj sem danes delalao neglede kdo je vprašal starši, fant, prijatelji).
Kaj mi je najbolj pomagalo in kar prakticiram še sedaj:
Šport, šport, šport- enkrat tedensko plavnje (aktivno- ne namakanje v toplicah) enkrat na teden aerobika in sprehodi ko te garabi malodušje.
Vera- veliko sem začela moliti in razmišljati o zanamenjih ki mi jih pošija Bog ( ne vem kateri Bog, tudi v cerkev ne hodim ali pripadam kakšni od religij ali sekt) to moje duhovno je neke vrste meditacija pogovor s sabo, razmišlanje od tega kaj bom imela za zajtrk, kaj sem, kaj želim postati, kako obstaja svet….).
Pri meni ni bilo prostora za naobene staše, prijatelje ali terapevte, saj že po naravi moram vse sama in kakršna koli pomoč je zame poraz ( kljub temu sem hodila k svetovalki in se učila življenj step by step). Zmerom mora biti vse ali nič najboljša ali najslabša, kar je bilo najbrž vzrok moje zasvojenosti. Pa tudi pomanjkanje pohvale in spodbude v otroštvu. Z starši poesebaj mamo, ki sem jih sovražila sem začela komunicirat šele ko so nehali težit in me sprejeli tako kot sem brez pritiskov zaradi šole, droge ali česar drugega, samo en red so uvedli. Takrat sem počasi spoznala da ne rabim biti več upornica ne proti njim ne proti sevtu okolici sploh pa ne proti sebi, da sem lepa mlada, pametna, nadarjena in veliko zmoremzačela sem dealati postala sem prijazna. Danes so mi starši prijatelji jih spoštujem in sem jim globoko hvaležna, da mi stojijo mirno ob strani nič ne obsojajo in mečejo naprej. Tudi z mamo lahko v miru pijem kavo, klepetam po telefonu (sedaj živim na drugem koncu Slovenije), hodim na obiske ji kdaj kaj kupim.
Takšna sem bila jaz. Tvoja hčerka te mogoče potrebuje. Moraš na nevsiljiv !!!! način ugotoviti kako. Moja najboljša prijateljica je med odvajanjem skozi potrebovala mojo pomoč, spodbudo in sedaj je čudovito sporihtana. Kot jaz študentka, mama, odgovorna oseba, neagresivna, zmožna sprejemat kompromise.
Še nekaj moja mama je hodila v podporno skupino- starši odvisnikov, ki so na metadonu. Tam se je naučila kako lahko teži in kako ne sme ter da ona ni kriva da so drugi narkomani še hujši….Seveda me je tudi potem ko sem bila že čista še zmerom sumničila, nisem smela zehat, spat popoldne, vse ji je bilo sumljivo. To mi je šlo strašno na živce vendar se to spoštovala sej je sumničenja probala skrivat (čeprav je bilo očitno) ter se delala da mi resnično zaupa. Ker sem bila v redu in ona vedno manj sumničava je najin odnos šel le še navzgor.
P.S:
Danes lahko sprejemem in uresničim katerokoli odločitev. Toje pomemben stavek tako sem nehala tudi s cigareti, prekomerno hrano. Še glede športa bolj si slabo in se ti ne da bolj se moraš prisilit bolje se potem počutiš- vendar ne pretiravat (vsak dan , za vasko ceno)- ampak redno.
Draga mama toliko na kratko; lahko ti povem še ozadje in dolgo zgodbo kakšne malenkosti, ki so me spodbudile k določenim odločitvam, ukrepom od začetka uživenja do konca. Vendar je pismo polno slovničnih napak in tako miš maš vsega po malem za začetno radovednost. Kartko ker se mi res mudi.
Če se ne moreš vključiti v starševsko skupino pojdi enkrat v amabulanoto in naj ti dajo knjižice o metadonu metadonu in ženskah od Kastelica in Rihterjeve, ki sta avtorja.
Sicer pa se še srečava na forumu-piši kaj te še zanimama bom naslednjič imela več časa obljubim.
@gostja: ce lahko, mi pisi na mail [email protected]…imam veliko vprasanj zate. Hvala.
Človek lahko preneha z uporabo metadona tudi ambulantno, toda temeljno vprašanje ni ali zniževati metadon ali ne. Temeljno vprašanje je ali je človek pripravljen na to, da bo zniževal metadon in ali ima dovolj podpore tudi od zunaj da bo to naredil. To ni lahko je pa mogoče in veliko jih poznam, ki so se detoksicirali v ambulanti in tudi tistih ki so šli čez detoksikacijski center, kjer so imeli 24 urno strokovno podporo.
Kot je že rečeno je potrebno najti za vsakega posebej njemu primeren pristop. To ni lahko, toda sprejeti moramo pač dejstvo, da je edina stalnica pri ljudeh ta, da smo si različni in da vsak po svoje dojemamo odvisnost in tudi vsak po svoje išče rešitve in vsak jo slej kot prej tudi najde. Zato je za vse tiste, ki hočejo prenehati z metadonom potrebno jasno povedati sledeče.
1. nenadno zniževanje metadona brez zdravniškega vodenja in zaradi katerih koli pritiskov se praviloma konča slabo.
2. če se že odločite za zniževanje je potreben predhodno temeljit pogovor z terapevtom in odkrit odnos s terapevtom ki vam bo svetoval kako lahko znižate dozo metadona
3. biti morate potrpežljivi, kajti poškodbe v možganih ki so nastale zaradi uporabe drog se le počasi sanirajo, zato potrebujete čas.
4. vedenje ki se je vzpostavilo v času jemanja drog ne morete spremeniti čez noč, zato potrebujete trdne razloge in tudi vso podporo okolice.
5. Vedeti morate, da vas bodo vsi testirali tako in drugače, ker vam sprva ne bodo verjeli, kajti z vašim obnašanjem imajo še iz preteklosti slabe izkušnje, zato jih morate razumeti, da vam vsega ne verjamejo.
6. >ko znižujete dozo morate vedeti, da jo morate nehati zniževati tedaj, ko se vam ponovno pojavi želja po drogi, ko dobite prve znake odtegnitvenega sindroma.
7. Ustaviti se morate kljub temu, da vas je sram poraza, da ste jezni, ker niste zmogli zniževati do konca, ker se bojite razočaranja svojcev. S tem se morate sprijazniti. Zniževanje doze metadona potrebuje čas in veliko sprememb v vašem dojemanju časa, v vašem vedenju in v vedenju okolice. To ni mogoče narediti čez noč.
In za konec bodite ponosni na vsak korak, ki ste ga naredili in ne obupujte po nepotrebnem, ste na dobri poti le včasih morate za kratek čas vzeti počitek.
res ni pametno je silit naj preneha z metadonom..ampak vlect v nedogled pa tudi ne..metadon je še vecje sranje kot heroin-za jetra,zobe…uporaba je bolj varna,ker se metadon spije,je pa zdravju škodljivo..pa ne rabiš denarja za metadon..kriza je daljša kot na heroinu,le milejša..spodbujajte jo naj preneha s pitjem metadona,silit pa nikakor ne..VELIKO SRECE
CESTITAM!! res,vesela sem zate,ceprav te ne poznam..za vsakega,ki doseže kaj takega,sem vesela..meni tudi počasi ratuje..fizično krizo sem že dala skozi,zdj mi ostane še psiha,socializacija..težko je,pa sploh nimam nobene želje po drogi več..sj bo,počas pol pa z užitkom 😉
Želim Ti veliko sreče v življenju
bok vsem.sem prenehal pit pred desetimi dnevi.prenehal sem pri 42 ml.ono najhujše je šlo mislim kriza,sem dal zaenkrat uspešno skoz,vendar sem vzel vsak dan tramal 100mg za bolečine,apaurin 20mg za živce in zaenkrat sem na dobri poti,ampak še nimam nobene volje,nič se mi ne da,samo bi spal in daje me mrzlica še vedno.tako da to moje zdravljenje je potekalo doma z mojo MAMO,moral sem sekat drva in take stvari vendar se mora vsak dan počasi in ne preveč naprezat,ker ti metadon vzame vso energijo v telesu in misli v glavi.pil sem ga pet mesecev.prej 8 mesecev heroina.in zdaj sem na dobri poti iz tega vsega in želimm vsem vam enako,ker smo vsi skupaj v tem.GRE TUDI BREZ KOMUN IN DTO-JA SAM ČE JE VOLJA DA SE TO ENKRAT NEHA.ODVISNO JE KDAJ SE ZA TO ODLOČIŠ.POZNAM LJUDI KI PIJEJO METADON 150ML ŽE PO 12 LET IN SI NE PREDSTAVLJAM KAKO HUDO MORE BITI KRIZA PRI NJEMU KO PRENEHA Z METADONOM.NIČ AJDE
Pozdrav, srki
Ja kaj naj ti rečem svaka ti čast če si z 42mg prekinil zdravljenje in si dal krizo skozi s pomočjo tramala pa apaurina. Odločitev je seveda tvoja. In, če ti je uspela še toliko bolje. Jas pijem metadon 2 pa mal leti. pa sem z 160mg prisel ze na 10mg. Tak da še mal pa bo konec vsega skupaj. Kot sem že napisal v prejšnih postih in kot si napisal ti tukaj mora bit volja, pogum in vztrajnost, še bolše je pa če maš koga ki ti stoji ob strani. Sicer pa jas tud poznam ljudi ki pijejo po 250mg pa eni tud čez 250mg pa so že prek 10 let na metadonu… Mislim da to ni lajf in, da se je treba čim prej z veliko volje in truda spucat. Možnosti so majhne ampak se vse da če si sam pri sebi v glavi razčistiš in veš kaj bi rad v svojem življenju dosegel.
Upam, da te nebo potegnilo nazaj na hors.
Ajde drži se pa javi kakšno je stanje.. lep pozdrav.
strinjam se z vsem kar sta napisala gostja in milan
sama sem ambulantno prenehala z metadonom, v nekaj letih sem iz 100 mg prišla na nulo in se da, brez krize, na nulo sem šla iz 0,2 tablete, opazila sem, da sem se zbujala prvi teden 1 uro prej kot običajno, drugih simptomov nisem opazila
je pa tukaj pomenbno psihično stanje odvisnika, karakter, cilji
pomenben je individualni pristop, ki pa je, po mojem mnenju zanemarje, če bi poslušala svojega zdravnika, bi še vedno pila metadon, nekateri zdravniki se imajo za strokovnjake, ker imajo vso statistiko,raziskave, knjige…samo problem je v tem, da nimajo izkušenj (niso občutili odvisnosti na lastni koži) in se premalo zavedajo, da smo ljudje različni, vse mečejo v isti koš zato je tukaj ključnega pomena poslušanje odvisnikov in seveda upoštevanje, tega pa tukaj ni, (nekako takole imamo gozdarja, ki je končal šolo, obvlada vso teorijo v nulo, vendar nima nobenih praktični izkušenj in gozdarja, ki nima nobene šole, je pa v gozdu doma, skupaj bi bila odličen tim, posamezno pa bi vseeno raje zaupala čiščenje gozda staremu gozdarju, kot nekomu, ki gozda še videl ni)
moj karakter ni bil primeren za detoksikacijski program , ki ga izvajajo v ljubljani, tam je potrebno se podrediti, delati vse kar ti rečejo, jaz ne prenesem avtoritete, mislim, da bo meni en govoril, kdaj bom jedla, spala, govorila o svoji intimi z ljudmi, s kateremi se ne ujamem oz. v njihovi bližini čutim ngativnost, …ne pride v poštev, jaz sem prenehala, ker sem sama tako hotela
odvisnik se MORA SAM odločiti, če sam noče, potem nič ne pomaga, šele, ko se sam odloči se lahko pogovarjate o nadaljnih postopkih,odločitvah,..po mojem mnenju je najboljše mu nuditi podporo pri vseh odločitvah, brez kritiziranja, iskati rešitve v smeri želja odvisnika in mu nuditi psihološko pomoč v obliki, ki jo je pripravljen sprejeti
vedeti morate, da odvisniki nosijo v sebi veliko strahu, samokritike, obtoževanja,..negativnih čustev, misli, ki onemogočajo prenehanje z metadonom, heroinom,….dejstvo je,da ko znižuješ se vsa ta negativna stanja povčajo, ča pa imaš ti pozitivno naravnanost, se učinek zniža oz. izniči, nekateri se bojijo prenehati z metadonom, ker jim to predstavlja določeno varnost, se bojijo recidiva, …ogromno je razlovov, zato je tukaj pomenben individualni pristop, potrebno je vedeti zakaj se nekdo boji znižati, in glede na odgovor ukrepati, razbiti prepričanja, če se nekomu podi po glavi ¨ne morem, kaj pa če bo kriza prevelika, …potem res ne more, če pa se ti poo glavi motajo misli¨dovolj mi je tega, hočem svobod, hočem zdravo telo, metadon me samo ovira,.. potem pa ti uspe, ključ je torej z določenim pristopom pripeljati odvisnika do teh misli, ki ga motivirajo, da zniža oz. preneha…terapija, šporrt, hobiji,,.. veste ni ovir, ovire so samo v naših glavah,, smo to, kar mislimo , da smo
ko začnemo opazovati svoje misli, bo velika večina ugotovila, da so sami sebi največji sovražnik, da so njihove misli negativne, …moč misli je neomejena in ima lahko negativen vpliv, llahko ima pa tudi pozitiven, ko sam kontroliraš misli imaš neomejeno moč, sliši se enostavno in razumljivo, kar v svojem bistvu tudi je, je pa potrebno veliko vaje, časa volje da postaneš gospodar svojih misli in s tem svojega življenja
upam, da je bilo kej razumljivo, ker kratko, jedrnato, razumljivo,čitljivo …nekako mi nikoli ni bilo pisano na kožo
Zelo dober post, vse je odvisno od tega kaj je v glavi. Res je, še tak strokovnjak za bolezni odvisnosti sam še ni bil odvisen in tu ne drži povsem logika, da zdravnik ne rabi imeti sam raka, da bi ga zdravil. Res je tudi, da sedanja doktrina “zdravljenja” odvisnosti za cilj nima ozdravljenja pacienta, marveč zmanjševanje škode (za družbo in pacienta) in statistično gledano je za to pač najbolj primerna nadomestna terapija.
Se pa stvari počai spreminjajo. Iz drugih držav prihajajo nove ideje in metode in del nove doktrine je nedvomno, da odnos zdravnik – pacient ni več pokroviteljski in avtoritaren, ampak da pacient enakopravno sodeluje v dialogu, da se upošteva tudi njegovo mnenje, sploh če je cilj detoksikacija.
Druga taka ideja je sodelovanje ozdravljenih odvisnikov v procesu zdravljenja. Škoda da jih ni več, sploh takih, ki znajo artikulirati svoje izkušnje in jih posredovati naprej.
vsekakor si zaslužite spoštovanje za svoj uspeh, take zgodbe niso prav pogoste in lepo je slišati potrditev, da koncept “enkrat džanki vedno džanki” sodi na smetišče zgodovine zdravljenja odvisnosti.
Dober post ampak me je zmotilo to, da si napisala:
če bi poslušala svojega zdravnika, bi še vedno pila metadon, nekateri zdravniki se imajo za strokovnjake, ker imajo vso statistiko,raziskave, knjige…samo problem je v tem, da nimajo izkušenj (niso občutili odvisnosti na lastni koži)….
Saj pa zdravnik ti predpiše dozo na začetku naprimer 50mg in ti jo lahko zvišaš po lastni želji. Prav tako jo tudi po lastni želji znižaž, če si seveda na to pripravljen(govorim iz lastnih izkušenj). Zdravnik ti tudi pri prvem pogovoru pove, da se moraš sam odločiti kaj misliš iz sebe naredit in da je vse odvisno kaj je v glavi. To prvič slišim, da bi ti zdravnik zniževal dozo((saj pa on nemore vedet kako se vsak posameznik počuti)). Se pravi kot si napisala ^niso občutili odvisnosti na lastni koži^ seveda je niso, zato pa moraš sodelovat in se odločit kaj boš? Ali se boš ozdravil z zdravstveno pomočjo in pomočjo metadona.. ipd. ali pa boš zdravstveno pomoč izkoriščeval in boš narkoman celo življenje. Zdravnik ti predpiše odmerek(dozo), zdaj pa če ga misliš pit 1 leto ali pa 30 let je pa na tvojem in tukaj je ta stavek najpomembnejši: vse je odvisno kaj je v glavi in kot sem že napisal vse je odvisno če hočeš biti normalen človek(si razčistiš sam pri sebi in se odločiš biti drugačen) ali pa boš celo življenje narkoman!! 2/3 pa še več.. odvisnikov zlorablja metadon,substitol, subotex.. in tisti se nimajo cilja ozdravit! Metadon, substitol, subotex.. itd pa jemlejo, da nimajo krize ko ni denarja za heroin in se njim glatko j**** za vse.
Odvisnost ti nemore nihče pozdravit razen vsak sam.
Lep pozdrav.
Morda ni odveč pripomniti, da veliko ljudi na zelo nizki dozi metadona, npr. pod 20ml, postane nestabilnih, tedaj je potrebno biti še posebej previden. Poleg tega večina ljudi precej težko prenaša abstinenčno krizo od metadona, ki sicer ni tako intenzivna kot heroinska, a se dlje vleče.
Za končno ofenzivo utegne biti še najbolj primeren suboxone, delni in mešani agonist, v 10-14 dneh od njega še ne postaneš resno fizično odvisen, pomaga pa odpraviti simtome abstinenčne krize metadona ali heroina. Vprašaj svojega zdravnika če ima izkušnje z detoksikacijo s suboxona, ne on osebno jasno, s svojimi pacienti.
Pozdravljen leiito
Ja zelo dobro si to napisal in to je seveda res, da veliko ljudi na zelo nizki dozi metadona postanejo nestabilni in da morajo biti zelo pazljivi in močni(govorim iz lastnih izkušenj). Res je da se pozna doza npr.: 30mg in 15mg(kot noč in dan).. S časoma se telo navadi tudi tako majhno dozo. Zdaj sem na 10mg in moram priznat, da sem se na začetku moral zelo privaditi, zamotiti z kakšnim delom, ponoči se včasih mal potim in včasih se zbudim in nemorem zaspat.. in kot sem že povedal se s časoma telo navadi tudi na majhno dozo. Poznam tudi nekaj odvisnikov ki se zdravijo z suboxonom in pravijo, da je podoben učinek kot pri metadonu.
Lp
hello!
Za začetek naj vam povem da sem bil velik fan drog,posebej heroina in kokaina. po 2letih redne uporabe,sem se odločil da se vpišem na center za odvajanje u Celju. Na začetku sem pil po 6ml/60mg,nakar sem po 3letih prišel na 1ml/10mg. Ampak na živce mi je šlo to da se je zmeraj vleklo u nedogled,zato sem pred 6dnevi prenehal obiskovati center. Res je da me matra ter zvija četudi je majhna doza,ampak če maš voljo do življenja maš voljo tudi do popolnega okrevanja. Ampak najbolj si zapomnite samo to da je vse u glavi in naši psihi..
vsem želim čimprejšnje okrevanje
lp
Jaz poznam center za odvajanje od drog, ki deluje v Kopru. Tukaj je njihov naslov.
http://www.izhodteenchallange.org/
Ta center deluje popolnoma brez terapije, kateri temelji so krščanstvo. Ta center deluje kakovostno in je razširjen povsod po svetu. Prvi, ki je center ustanovil v Ameriki v NY na ulicah Broklyna je bil pokojni David Wilkerson. Ogromno mladih je šlo skozi ta program in so ga uspešno prestali. Danes imajo čudovite družine in so zelo uspešni. :)Veliko sreče. To vam zagotavljam, da je zanesljivo. Lp Mateja
Pozdravljeni.
sam sem odvisnik od metadona 30mg. in čist od heroina 4 leta,ampak sedaj je nastal problem.
Kot za svojo novo drogo sem sprejel metadon,kateri je zame brezplačen in lahko tako povem zastonj pa še starši me s punco vred vozijo v ambulanto da ga tam prejmeva.
Prej sva jim morala lagati,da morava nekam po opravkih ali k nekemu prijatelju po cdje ali da sva tam nekaj pozabila,šlo se je takrat za heroin,sedaj pa ni problem ko sva se sedla za mizo s njenimi starši in se dogovorili za novo pot za pot brez droge (heroina) Sedaj vejo starši kam naju peljejo,ampak nevejo da sem jas začel metadon dopivat.
To pomeni,da od 6+1 doz ki jih dobiva spijem eno nato zvečer od naslednjega dne spijem kak zamašek stran in naslednji dan isto in tako naprej itn.
Da bi pa zvišal dozo pa spet nočem,kernhočem spuščat in praktično stojim med dvema stoloma,nevem kako uspešno naprej da nebi tega več počel in kako nasplkošno zniževati,kaj bo potem ko bom prišel enkart čisto nizko? Strah me je da se bom bal krize in da nebom zdržal!
Kakšna sploh je kriza na metadonu? Je res tako huda kot eni govorijo?
prosim za malo pomoči!
lp
Živjo,
Bila sem odvisna od heroina 3 leta začela sem zelo zgodaj..Ko so me končno starši prepričali da naj grem v Kranj v Labirint vsaj na pogovore.. Ni mi bilo do tega ampak sem začela jemati metadon, sicer sem ga že prej ampak šele takrat sem se uradno prijavila..začela sem z 7ml in zniževala prišla sem do 1ml zelo hitro vendar sem vmes še vedno kdaj vzela heroin.. po nekaj mesecih sem šla na pregled do ginekologinje zaradi težav,povedala mi je da sem že 4mesece noseča.. ker nisem smela nehati z metadonom zarai otroka so mi začeli spet višati zaradi večje teže in pa več krvi.. prišla sem do 3ml.. sedaj je otrok star 1 leto jaz pa sem šele znižala na 2ml.. sicer je malo ampak je sedaj že veliko let vse skupaj od moje odvisnosti že 2leti in pol sem na metadonu.. in nekako ne upam nehati, kadar sem nehala z heroinm sem vedno bila zelo agresivna, napadalna in živčna in trenutno me niti ne skrbijo bolećine ampak kaj lahko naredim otroku,če se slučajno joka jaz pa bom brez metadona vsa agresivna.. moja mami pravi da bi mi pomagala ampak newem če bo lahko pomagala toliko časa ker ima službo.. in si ne more vzeti 2meseca prosto.. da jaz pridem končno v normalno stanje.. a bi potem spet začela jemati me ne skrbi,ker sem mlada mami samohranilka in mi otrok pomeni preveč,da bi naredila kaj,da bi ga lahko dali negovemu očetu,ki pa se še vedno drogira in nima nikakrne službe da bi lahko poskrbev da otroka, tudi čaka ga zapor.
Ima gdo kakšno idejo kaj bi lahko naredila,da bi se pomirila ko bom imela krizo.. prosim ne predlagati apaurinov!
Hvala
