Pozdravljeni, s soprogom sva v neprijetni situaciji, saj je začela hči groziti z odhodom od hiše in zamenjavo šole. Je gimnazijka, dokaj uspešna, nekje bolj, drugje manj. Finančno preskrbljena, vendar je vseeno želela več denarja in si je preko Študentskega servisa našla delo. Dela kot natakarica. Povedala sva ji, da se z delom v lokalu načeloma strinjava, dokler je v šoli vse ok. Napaka! Začela se je družiti s sošolkami iz OŠ, ki nimajo nobenih ambicij v življenju in samo sanjarijo, kako bodo nekoč bogate… Sedaj se najina hči želi prepisati na drugo šolo, češ, da sem jo jaz prisilila na vpis v gimnazijo ( glede na to, da po OŠ ni vedela kaj bi, odlična učenka, se nama je s soprogom gimnazija zdela dobra izbira ). Kljub vsej svoji “pameti” in “pametnim nasvetom” okolice, ne ve, da bo morala delati diferencialne izpite, kamorkoli se bo hotela prepisati. Sedaj pa je začela tudi groziti, da se bo med počitnicami, ko bo dopolnila 18 let-odselila, češ, da bo s kelnarjenjem zaslužila dovolj za najemnino in stroške. Seveda bi stanovala skupaj še z dvema ( iz razbitih družin, ki sta manj uspešni kot ona v šoli in nasploh, vendar neverjetni čustveni manipulatorki….to mi je verjetno zahvala, da sem se za eno vedno potegnila, češ, pomagaj ji..nima, ne zna…)
Kaj zdaj? Najraje bi ji dovolila in naj si skusi na lastni koži svojo “samostojnost”. S soprogom razmišljava, da opravimo pogovor z družinsko psihologinjo ali terapevtom, vendar dvomom, da bo hči želela oz. slišala kaj ji govorimo. Jezna in razočarana sem tudi nad seboj, da sem dovolila, da je prišlo do te situacije.

Kaj pa fantje? Jih nima?

Je še nedolžna, kajne?

Sumim na “odsotnega” očeta, zato jih išče na ulici. Če se še ni, se bo slej ko prej skurbala. Nič novega pod soncem.

Na katero šolo pa hodi in kam bi šla rada?

Očitno je dom zanjo kot nekakšna ječa…

No, no fant, lahko bi malo pazil na jezik. Ne iščem mnenj oseb, ki so same zakompleksane in z manj vrednim občutkom. Zanima me, kako so se odzvali starši, čigar otroci so jih spravili v podoben položaj. Ti pa raje knjigo v roke in si obogati besedni zaklad, da ne govori samo ulica iz tebe… Velja? l
Lep dan ti želim

Spoštovani, bom rekla, končno eno tehtno razmišljanje na tem forumu po dolgem času. Kar se tiče vaše teme pa ste že sami prišli do pravega zaključka. Obvezno posvet z družinskim terapevtom (lahko se obrnete tudi name), z nekom, ki Vam bo v pomoč pri tem, da podelite odgovornost (kdo kaj), malo predelate negativna čustva in se uspete na spoštljiv način pogovoriti kje ste in kam kdo (lahko) gre. Kar pogumno.
Razumem Vas.

Lep dan, NAtaša Durjava