Pozdravljene punce,

Nekaj časa vas že spremljam na tem forumu in držim pesti za vsako izmed vas, da ji uspe na tej trnovi poti do zanositve. Prosim vas za informacije, kako pa grejo vsi nadaljni postopki? Kolikor vem konzilij ni več potreben, oba sva tudi opravila že pogovor pri mojem gin. In aktivirala napotnico na repro. Prijaviti se moram prvi dan menst.ki pa je prišla danes. Torej jutri kličem na kliniko. Kaj sledi? Še kakšne administrativne zadeve ali že dobim za pikat? Če dobim že za pikat bom morala v ponedeljek na kliniko?

@Exit57: V LJ te naročijo na pogovor cca. 22. dan cikla; injekcije dobiš ali takrat (če imaš dolgi protokol) ali pa s 1./2. dnem naslednjega cikla (če imaš kratki protokol). Za MB pa ne vem.

Ivy528 stokrat hvala za tako hiter odg. Se pravi, da mi bojo dali datum 22dan cikla za pogovor in pregled dokumentacije. Ker bom imela kratek protokol pa 2.dan naslednje M dobim injekcije in začnem. Hodim v Lj. in to bo moj 2.postopek, vendar je minilo 2leti od začetka 1ga in sem malo pozabila. Ni mi bilo jasno zakaj moram javit prvi dan M, če še ne bom začela s to, pa pod vprašajem je bil tudi drugi spermiogram od mojga, ker še ni izvida, ker ga je moral naknadno še enkrat opravit. Vse ostale izvide pa imava.

Mucika990 hvala in srečno naslednjič ?

@Exit57 prvi dan rečejo, da javiš, da se oni pol lažje zorganizirajo za sprejeme, da ni preveč punc na isti dan. Tudi če javiš 2-3 dan je ok. Sploh pa baje zdaj traja par dni, da odgovorijo na mail…

Upam, da bosta uspela v postopek še pred letnimi dopusti.

Aha tako torej, hvala za info (Ne)srečnica. Ja saj to je, dopusti se bližajo, meseci kar bežijo medtem, ko urejaš vse te papirje, preden dejansko začneš. Kdaj pa imajo dopust v Lj, katera ve? Bolj ko štejem dneve od naslednje M, bolj se mi zdi da bom sama morala odpovedati rezervacijo, ki jo imam od 9.7. naprej, razen če se po čudežu glih izide. Saj to je dopust si v službi pišem že v aprilu, rezerviram apartma, pa sanja se mi ne kdaj bo postopek. ? Držim pesti da gre skozi..

@Exit57 lani so za sveže postopke prenehali sprejemati že v začetku junija, potem so začeli sprejemati po 8.7, izvajali pa so postopke mislim da po 9.8,  dopopust so imeli zadnje 14 dni julija in prvih 9 dni avgusta.

Za Lj je ena (sicer že nekaj časa nazaj) napisala tole za dopust:

v Lj imajo letni dopust planiran od 25.6. do 8.8.

Vem pa, da je bila že takrat debata, če gotovo tako dolgo, ker da mesec in pol ne bi nič delali skoraj nobena ni verjela…

Sem pisala mail za datum, pa da vidim kaj bodo odg. Upam da tisti datumi, od 25.6.do 8.8. ne držijo, ni šans da tako dolgo ne bi noben delal?? Javim če dobim datum in pridem not pred dopusti.

@mihi22 kako kaj? Kako je bilo na punkciji? Si pridelala lepo število celic? ???

Evo jaz imam danes ovulacijo, se mi je vse lepo izšlo z dopustom tako da sem lepo si malo odpocila in napolnila z pozitivno energijo, tako da sem sedaj pripravljena na prenos moje pikice, bo pa najbrž konec tedna. Kdaj imaš ti prenos?

Gina123, ne!

Punkcija uspešna, 7 celic, enako kot v prvem postopku…  Pravkar iz prenosa, ki ga ni bilo???. Uporabni bili samo 2 celici, ena lepa do tretjega dneva, danes je več ni bilo. Od šoka sem se skoraj zvalila pod mizo. Počutim se kot da bi me kdo z lopato zažgal po glavi, mi v prsni koš nasipal prikolico kamenja in v tem trenutku si želim samo zaspati… Pa ne morem… Ker me je doma pričakala najina mala nagajivka, ki očitno čuti  najino stisko in je “drugačna” kot sicer… Naj gre vse k vragu!!! Če bi imela boksarsko vrečo, bi jo raztrgala na koščke…

@Mihi 22 ojoj, grozno ? pa kaj se to dogaja zadnje čase, ti si že druga, ki jo poznam, da je ostala brez prenosa, ti si pa še celo tja prišla ?

Življenje res ni pošteno 🙁

ojooj res mi je žal ? Ti verjamem da je bil to res velik šok, ki si ga definitivno nobena ne zasluži. Razjoči se, prespi in si naberi novih moči, za nov postopek, ki bo semmprepričana da uspešen. Najbrž boš imela naslednji postopek dolgi, do takrat pa lepo uživaš v poletju z svojo družinico.

Mi gre kar na jok ko to pišem in res sočistvujem s tabo, sem si res želela da bova skupaj odštevale do krvnega… Ampak ja, čeprav gre meni vedno na živce ko mi rečejo že more tako bit, ampak dejansko je tako, čeprav boli je očitno moglo tako bit in sem prepričana da bos slej kot prej tudi ti srecka nosecka. ❤️

@(ne)srečnica, kot se mi dozdeva, si mogoče malo spiritualna dušica, rada imaš znamenja, datume, veliko daš na to (mogoče se motim). Mislim, da bi ti pomagalo, če bi verjela tudi v moč pozitivnih misli. Jaz mislim, da to ni larifari. Napini vse močni in se odloči, da boš verjela v uspeh. Mislim, da bo delovalo, ali pa vsaj pomagalo prebroditi težka obdobja ❤️.

Gina123, po porodu sva se odločila, da dava šanso še pingvinčku iz prvega postopka. Že takrat sva bila “proti” še enemu postopku, ker to ni mala stvar za žensko telo. No, potem sva rekla, da enkrat pa še vseeno probava. In ob zadnji injekciji sva bila odločena, da je res zadnja. Dvomim, da si bova premislila… Stara sem 40, čas beži, v tem trenutku sem zdrava. Ne verjamem, da so ti postopki nedolžni za moje telo. Že tako komaj spravim vase “navaden” lekadol, tako da so ti protokoli zame dvojna borba.

Ne vem… Življenje se včasih res grdo igra z nami… ?

Srečno tebi in vsem ostalim borkam!!! ????

@asja3245 pa ne bi rekla, da sem nekaj spiritualno usmerjena, niti verna nisem več, pa imam narejene vse zakramente… Je pa res da v teh postopkih pa rada iščem neke znake in tudi tokrat sem šla mimo Marijine kapelice in sem njo prosila da bi uspelo, šla sem mimo štorkelj pa njih prosila, da bi uspelo, na dan prenosa naju je celo preletela štorklja in sem to vzela za znak, da bo to to. No in ni bilo… In zdaj verjamem še manj…

Glede pozitivnih misli je pa tako, za prvi prenos sem bila prepričana, da bo uspel, pa ni. Pri drugem sem bila že bolj realna, da mogoče bo, mogoče pa ne, pa spet ni bilo. Tokrat je šlo že pred prenosom vse narobe in sem se že sprijaznila, da spet ne bo nič in da nama pač ni namenjeno, no pol pa je vseeno prenos bil in sem dobila spet neko upanje, pol sem še sanjala tega otroka, pa se hkrati bremzala, da ne smem prehitro upati… No, pa je bil 7 dan -, pa rečeš je še zgodaj, je 9 dan – se tolažiš, da morda je pa test slab, je 11 dan – sem se že sprijaznila da spet nič ne bo. Pol pa 12 dan rahel izcedek samo tik pred vstavitvijo progesterona in sem spet dobila upanje. Na koncu pa na krvnem spet -.

Iskreno ne vem kaj sploh delam narobe, kaj bi sploh lahko delala drugače, če sploh…

Zdaj nujno rabim odklop od vsega tega, ker sem imela sama od sebe taka pričakovanja, da sem se iztrošila. Bomo videli kaj bo jeseni.

Mihi 22, kako te razumem, tudi jaz sem bila dve leti nazaj v istem položaju. Doma sem že imela otroka, zelela sem mu dati sorojenca.
Ampak….

strah pred postopki, pa ne pred postopkom samim ampak pred tem, da to ni dobro za telo. So zdravila, so hormoni. Rekla sva, da enkrat poskusiva. Nisva želela veckrat, ker moram biti zdrava za otroka, ki me bo se dolgo potreboval. V tistem obdobju sem kar dve punci poznala, ki sta zboleli za rakom, ena dojke, druga pa jajcniki in obe po postopkih ivf.
Ravno zato me je bilo strah neizmerno, vsaka injekcija mi je bila grozljiva. Ponoci sem sanjala da bom zbolela… res borba s samim seboj. Sem tudi taka, da se nalgesina ne vzamem, kaj sele vse teli hormoni. Rekla sva, da enega otroka imava in morava biti hvalezna, pretiravala in preforsirala pa ne bova s temi postopki in tvegala moje zdravje. Sla sva enkrat v postopek, trije prenosi- neuspesno.

Prav zares sva zakljucila in se sprijaznila. Potem pa cez pol leta zanosim cudezno naravno, neverjetno po vsem tem. Resnicno cudez. Nisem verjela da bo uspesno do konca, ampak je bilo, krasna nosecnost (polna strahu sicer) in cudovit porod in danes polno narocje.

Hocem povedati, da mogoce vseeno ne se puske vrzti v koruzo, probajta se enkrat. Tako hitro pa tudi ne zbolis, enkrat mi je en ginekolog rekel, da bi dolgotrajno, dolgoletno vnasanje teh zadev v telo sele lahko vplivalo na zdravje, nastanek raka ne pa od parkrat…. Zato pogumno,a prav.

Ne morem ti povedati, kako lepo je ko otrok dobi sorojenca, kaksna ljubezen in sreca je to, zato je vredno se enkrat poskusiti. Bos vsaj enkrat rekla, da si naredila vse kar je v vajini moci, ce pa uspe bo pa sploh super.

srecno.

Mihi, žal mi je, to je res en najhujših scenarijev, kar se ti je zgodilo. Drži se punca, par dni bo hudo, sčasoma postane lažje.

Nesrečnica, čisto nič ne delaš narobe, popolnoma nič. Vse je ena igra verjetnosti, enim uspe prej, enim kasneje. Predvsem se ne kriviti, če si sledila navodilom, ki si jih dobila od zdravnikov, je največ kar lahko naredis. Jaz sem pojedla en kup enih dodatkov v drugem postopku, pa lignji in štorklje in kaj vse je bilo, pa se ni prijelo. V zadnjem postopku nisem naredila nič, se je pa prijelo. Upam, da zbereš moči se za en postopek, morda eno daljšo pavzo vmes narediš, morda se vmes prime naravno, tako kot se je zgodilo Razumemte.

Jst sm danes 6.dan po prenosu ETZ.Test je negativen(4.dan je biu POZ-kumi vidna crtica).Dopoldne sm mela na vlozku tut rjav izcedek(malo,ampak je) in ze ceu dan me tisci,pece ku 1.-2.dan M in kriz me boli.Do danes nism mela nobenih znakov,nc me ni spikalo,kukr me je v prejsnjem svezem prenosu(test poz.-zadrzani splav v 10.tednu).Jemljem pa Estrofem in Utrogestan.Tako da,nimam vec nobenga upanja.

@Razumemte jaz sem preden sem šla na umetno oploditev imela mejno maligni tumor na jajčniku, zaradi katerega sem tudi ostala brez enega jajčnika in jajcevoda ter posledično brez možnosti za naravno zanositev (drugi jajcevod sem izgubila že nekaj let prej). In sem ginekologa na Onkološkem inštitutu vprašala ali je zaradi postopka umetne oploditve možnost oz kaj večja nevarnost, da se mi to ponovi oz pojavi kje drugje. Zatrdil mi je, da ne. Da so možnosti za to minimalne. Na zadnjem pregledu sem ga o tem ponovno vprašala – kako je s tem v primeru večih postopkov in mi je ponovno zatrdil, da mi ni potrebno skrbeti. Jaz verjamem, da bi mi na Onkološkem povedali, če bi to lahko kakorkoli bilo lahko nevarno, ker sem tudi povedala, da jaz si sicer želim otroka, vendar nikakor ne na račun svojega zdravja in, da naj mi povejo, če bi se tem postopkom kakorkoli ogrozila svoje zdravje…

@Anonimno 4420 hvala za ta zapis… Od zdravnika nisem dobila nobenih posebnih navodil, pač probala sem v tej treh prenosih različne stvari, ki so pri drugih se obnesle.. mislim da je res najtežje to, da nič ne moreš vplivati na to kakšen bo rezultat…

Jaz žal po naravni poti ne morem več zanositi, zato je ta pritisk, da bi bil prenos uspešen mogoče še večji kot pri dekletih, ki to možnost (pa čeprav minimalno) še imajo.