OBMP -IVF 2022
Tudi jaz se sprašujem zakaj se mi vse to dogaja. Minilo bo že 3 leta od obiska klinike za neplodnost. Imam dolge menstrualne cikle, vmesne krvavitve, rjave izcedke (zato v veliko ciklih nisva imela spolnih odnosov). Diagnoza nepojasnjena neplodnost. V tem času sem imela laproskopijo in histeroskopijo, eno punkcijo, en svezi prenos, en prenos zamrznjencka, vedno minus.
Lani poleti sem po neuspesnem prenosu zamrznjencka spontano zanosila, na prvem pregledu ni bilo utripa srcka :'(
Zdaj sem 2.dan po prenosu zamrznjencka ampak nimam nobenega upanja za + 🙁
(Ne)Srečnica, jaz sem bila tudi v tej temni dolini dve leti nazaj. Videla sem samo slabe stvari, krivico, nobene poti naprej. Meni so zelo pomagale knjige o osebnostni rasti. Najbolj mi je spremenila pogled na svet Pogovori z Bogom. Začela sem tudi prakticirati hvaležnost s pomočjo knjige the Magic od Rhonde Byrne, kar počnem še zdaj. Svetujem pa tudi podcast Law of Attraction Changed my Life. Meni so nekatere epizode pomagale najti optimizem in zagon za naprej. Pisala sem tudi dnevnik, vsak dan obvezno vsaj 10 stvari za katere sem hvaležna. Verjamem, da hvaležnost ogromno pripomore.
Vsekakor se spremembe ne zgodijo kar čez noč, ampak je potrebno nekaj časa, da se podzavest navadi novih vzorcev. Morda pogooglaj tudi knjigo Trying to get pregnant and succeeding od Marisse Peer.
Ne rečem, da je to 100% recept za uspeh, je pa nekaj, kar meni pomaga pri spopadanju z izzivi življenja.
Naj omenim še da sem bila pri bioenergetiku ko se nisem vedela da sem noseca. Sem imela obcutek da je s vojo energijo poskrbel za mojo sproscenost. Po pozitivnem testu me je zelo bolela trtica med hojo sem se od bolecine morala kar ustaviti, mocno so me bolela tudi prsa. To sem mu tudi povedala in po pregledu je rekel da je vse super, cez nekaj dni na pregledu pri ginekologu pa ni bilo utripa srcka. Nikakor se nisem mogla sprijazniti s tem. Ginekologinja je rekla da je potreben splav s tabletko vendar sem jo prosila ce lahko naredimo pregled cez en teden. Takrat ni bilo nobenih sprememb je rekla kar tabletko bo treba vzet vendar tega nisem hotela. Hodila sem v sluzbo, se obnasala kot da je vse normalno. V sluzbi sem ob koncu delovnega dne dozivela splav, nenormalne kolicine krvi 🙁 na sreco pa se je vse lepo scistilo.
@Broccoli hvala za nasvet, bom si vzela čas med dopustom in tole predelala ? jaz sem sicer po naravi trmasta in se borim, ampak tokrat ne je pa res potrl neuspeh, sploh ko sem imela 3 prenose. Se zavedam, da marsikatera v prvem postopku niti do zamrznjenčkov pride in v tem pogledu sem imela kar srečo, samo kaj narediti, da bi se vgnezdilo???
@Jagoda443 ojoj, žal mi je. Jaz sem imela 2016 IMN, prvič ko sem sploh uspela zanositi (se po naravni poti) in izgubila jajcevod takrat, ampak dejansko nisem niti zares vedela, da sem noseča… Ko veš in potem nosečnost izgubiš verjamem, da je mnogo mnogo huje…
Hvaležna sem za ta forum, za podporo ki jo tukaj dobivam in dajem. Brez vaših izkušenj, spodbude in sočustvovanje bi bila ta naša pot še veliko veliko težja.
Tako, da res hvala vsem, ki ste tu v teh mojih težkih trenutkih in obljubim, da bom jaz vedno tu za vas v vaših ?
Najbolj sem pod pritiskom zaradi okolice. Vprasanja z vseh strani “Kaj pa vidva čakata? Nista več mlada. Ko sem bil jaz teh let sem bil ze porocen, 3. otrok na poti…” Bolj kot se skušaš izogniti temi in navajas neresnicne razloge zakaj nimas se otrok bolj vrtajo vate.
Potem je tu strah zaradi izgube sluzbe.
Tast nama je ko se ni vedel s cim se soocava ob nekem kregu rekel besede, ki jih ne bom nikoli bozabila: “tako sta nesposobna da tudi otroka nemoreta narediti.”
S partnerjem sva se ob postavljeni diagnozi dogovorila da to obdrživa zase. Ko je bilo treba hoditi na preglede v lj je bila tasca jezna ker nisva povedala zaradi česa in kam hodiva. Partner ji je hotel povedati zato da se bo on pocutil bolje sprosceno ko bo to dal ven iz sebe. Sem mu povedala da se bom jaz pocutila se bolj pod pritiskom pa ji je cisto nepricakovanjo cez nekaj mesecev povedal. Sem ji v joku rekla naj to obdrzi zase, se je strinjala. Cez nekaj dni se je tast zacel obnasati bolj prijazno do mene, zdaj pa minimalno 1x na teden z njegove strani nanese tema kako ta iz te vasi in tista iz tiste vasi ne toliko in toliko let ni mogla imet otrok. Resnoo?? Mislim da zdaj vejo ze vsi sorodniki.
Ko ni bilo utripa srcka sem ze pri ginekologinji neutolazljivo jokala, potem pa doma na skrivaj, saj nobenemu nisva povedala za nosecnost. Partner se je zjokal in rekel naj se cim prej sprijaznim s tem vendar se nisem mogla. Za nekaj dni se je odmaknil od mene, sem ga vprasala zakaj se odmika. Potem pa njegovo vprasanje “mislis da meni ni hudo, si se vprasala kako mi je?” Sem v solzah odgovorila: “v meni je mrtev otrok, cakam da pride ven, si prprican da je tebi tezje kot meni?”
Kako pa se vasi partnerji soocajo s situacijami okoli neplodnosti? Vem da jim je tezko ampak se mi zdi da ob neplodnosti okolica vidi zensko kot vzrok za neplodnost.
@jagoda443 pri meni v prvem postopku, zagledava +, srečna do neba, zavedam se kakšno srečo imava, ratalo s prve, beta odlična, 7 teden potrditveni UZ-ni utripa! Sok! Okamenela, solze nisem spustila. Tabletka! Krvavitev! Jokala sem, dan, dva,tri, neutolazljivo.. partner ob meni..dosti objemanj,tolazb, govoril je:nisi kriva, nisi nic slabsa, tudi jaz imam tezavo(slaba kvaliteta in malo mobinih), skupaj sva v temu..itd.. pregled.. ni se dobro scistilo.. abrazija! Spet jok in jok in jok.. pol sprejmes.. gres naprej in prides do 4 postopka, ko se vedno nic!
Sprasujes kako se nasi partnerji soočajo. Moj je zelo realen, zaveda se let, zaveda se, da je tezava tudi pri njemu, ampak ve da nič ni nemogoče in je pravi veter v hrbet, kar se tiče vspodbude in vsakega novega postopka!
Okolica pa je vedno bolj ozavescena jaz mislim in na zensko gleda isto kot na moskega. Vedno veckrat slisim vprasanja: Pri komu je « problem »? Torej ni vec logicno, da tezava izhaja vedno iz strani zenske.
Zdravo punce! Pisem vam, ker sem cisto obupana. Pred casom sem vam pisala, da me muci suh kaselj, upala sem, da vsaj do punkcije mine, koncno sem se ga po skoraj mesecu dni znebila. Sedaj me v ponedeljek koncno caka punkcija, in seveda sem vceraj popoldan se zbolela. Sicer nic resnega, bolece grlo, rahlo povisana T, ampak pocutim se cisto povozeno. Test na Covid je negativen. Sem klicala za vsak slucaj na oddelek, so rekli, naj jutri se enkrat javim, kako se pocutim. In sem vprasala, kaj se zgodi v primeru, da je slabse pocutje, pa mi je sestra rekla, da najbrz potem ne bo punkcije!?
A je katera ze bila v tej situaciji? A res bi mi kar prekinili postopek tik pred punkcijo? Ce je rahlo povisana T, ki se niti se ne smatra kot vrocino? Kaj pa se potem z jajcniki zgodi? Namrec jaz imam res ogromno foliklov, vceraj na UZ jih je nastela okrog 30. To bi potem kar pustili “stati” ali kako?
Sicer res upam, da se stanje izboljsa do ponedeljka, ampak res ne morem ostati mirna ob vseh teh vprasanjih.
@Leanna143: Sem se že spraševala, kako ti gre in kdaj boš imela punkcijo. Super, da se je razvilo toliko foliklov. Res pa ne vem, kaj naredijo v takšnih primerih, če zboliš – a kaj popustijo, če je test na covid neg. … Močno držim pesti, da se ti stanje izboljša do ponedeljka in da bodo naredili punkcijo! Sporoči, kako se bo izteklo.
Mimogrede, če je veliko foliklov, verjetno ne bodo naredili transferja takoj ampak šele po 2-3 M (zaradi nevarnosti sindroma ovarijske hiperstimulacije) …
3x so mi podaljsali stimulacijo, ker so folikli ful pocasi rasli, sem pa nekako pricakovala, da jih bo najbrz precej zaradi PCO. Danes si dam stop injekcijo, sem pa tudi dobila Gonapeptyl – da prepreci morebitno hiperstimulacijo. Me je kar malo strah, da res nebi prislo do tega. Glede prenosa so tudi rekli ja, da se po punkciji odlocijo, ali delajo svezega, ali raje vse zamrznejo.
Hvala, res upam, da se “poberem” in da bom imela punkcijo.
Kako pa tebi kaze? Verjetno si ze po prenosu? Koliko dni? ?
@Leanna143: Meni so tudi dali Gonapeptyl, ker sem imela >20 foliklov. In zaradi “preveč” foliklov potem tudi niso naredili prenosa, tako da sem bila malo razočarana, da bo treba čakat še 3 mesece (prej nisem vedela tega). Zdaj čakava na info, koliko pingvinčkov imava (šment, ko nimam digitalnega potrdila, da bi pogledala v zvem).
Kakšno obliko analgezije si izbrala za med punkcijo? Jaz sem pogumno izbrala samo lokalno anestezijo, ampak so se potem zaradi veliko foliklov zdravniki kar sami odločili, da mi bodo dali rajši analgosedacijo in je bilo super, sem bila na koncu kar vesela, da so me malo “zadeli” (tak zanimiv občutek, ko si z glavo samo na pol pri stvari, pa praktično ne boli, samo majčkeno zbadanje sem čutila) – tako da toplo priporočam to opcijo. 🙂
@Arnika23: Ne vem, tako mi je medicinska sestra rekla, da je treba pocakati 2-3 krvavitve. Verjetno vsaj delno zato, da se telo ocisti hormonov? Pa nisem prepricana, ce se 1. krvavitev po punkciji sploh steje (ker ni zares prava M). Morda ima katere druga vec izkusenj, kako je s tem?
Treba se je v bistvu po punkciji narociti na posvet h gin., da dobis napotnico za prenos zamrznjencka, in menda se tudi na termin za ta posvet kar caka. Svetovali so mi, naj se narocim cim prej, ampak si ne upam prej, dokler ne izvem, ali sploh imava kaj zamrznjenckov …
P.s. Da ne bo zmede, sem ista Ivy s tremi razlicnimi stevilkami na koncu (odvisno od kot pisem).
@Ivy, uf precej foliklov. Aha, no potem verjetno tudi mene caka taksna “usoda”. Meni je sestra ze po prvem UZ malo namigovala na to, ko je videla, koliko imam foliklov. Sem bila tudi jaz malo razocarana, ampak sem potem premisljevala, da je v takih primerih res bolje, da ne rinejo(mo) z glavo skozi zid in si nakopljemo se kaksne druge tezave.
@Arnika, ce pride do hiperstimulacije in potem se hkratne nosecnosti, se lahko zaradi nosecnosti hiperstimulacija se dodatno poslabsa in traja precej dlje, da se jajcniki “umirijo”. Zato raje pocakajo, da se vse normalizira, tudi hormonsko stanje.
@Ivy, tudi jaz sem izbrala analgosedacijo, pri meni lokalna sploh ni bila opcija, ker me je ful strah bolecine. Sem sprasevala ze, ce lahko kar splosno anestezijo vzamem, pa so rekli, da tega nikoli ne dajo takoj, naprej sedirajo, ce pa je kriza in vidijo, da si precej nemiren, pa potem med punkcijo poglobijo v splosno.
Glede prenosa zamrznjencka: a prav na osebni posvet se moras narocit? Telefonski ne bi bil dovolj? ?
@Jagoda443 midva se trudiva že tako dolgo in sva skupaj že tako dolgo, da so v okolici nehali spraševati… Pač starši moji vedo, ostalim pa nisva razlagala. Je pa zelo težko, ker si midva ful želiva in moji si ful želijo in pol imam občutek ne samo, da sem sama sebe razočarala, ampak da sem vseh po vrsti razočarala ?
Pa najhujše je, ko nič ne moreš narediti, da bi uspelo in ni garancije da bo uspelo…
@Anonimno 2635 tudi s tabo sočustvujem, to je še huje kot – na testu… Sem pa vesela da imaš podporo in razumevanje od moža. Okolica pa ja, se strinjam, so vedno bolj obveščeni, zato ker se o tem vedno več govori..
Mi je žal, da berem tako zgodbo od tebe, verjamem pa da je tudi partnerju težko in se počuti krivega.
Jaz imam na srečo super moža in ne res podpira in tolaži in jokava skupaj…
Glede službe se probaj čim manj obremenjevati, jaz sem dolgo čakala z načrtovanjem nosečnosti ker sem imela zaposlitev samo za krajši delovni čas, zdaj ko imam to urejeno pa zanositi ne morem ..
@Ivy, iskreno, če nimaš vročine in imaš negativen test bi jaz bila tiho in bi šla na punkcijo. Ker prenos ti bodo verjetno tako ali tako odložili (ni sicer nujno). In je škoda, da bi zaradi enega prehlada ali viroze ti šlo toliko foliklov v nič… Vso srečo ti želim ?
@Ivy528, jaz sem imela marca punkcijo in imela 21 foliklov, torej je bila bojazen hiperstimulacije, zato mi rekli, da ne bo svezega prenosa. Sem potem aprila napisala mail in se narocila na prenos zamrznjencka v zacetku maja.
Ne vem, zakaj bi cakala 3 mesece. Zanimivo. V MB ali v LJ si?
@Nesrecnica, zal mi je. Vem, da ti je tezko. Meni zadnjic isto bilo. Upam, da bo naslednji prenos srecen za naju.