… se opravicujem, sem prehitro poslala presnjo temo! Prosim, ce lahko zdruzite. V glavnem, problem je v tem, da je partner toliko navezan na svoje starse in sestro, da se jaz pocutim ogrozeno in sem jezna in ljubosumna in ne vem, kaj se. Vem, da je prav, da ima rad svojo druzino, ampak res ne pretiravam, ko recem, da gredo oni v tem predalec. Saj imam jaz tudi rada svojo druzino. Problem je npr v tem, da midva nimava svojega stanovanja, sestri in njenemu fantu pa je odstopil druzinsko stanovanje. Potem meni mece naprej, da zapravljam, sestri in njenemu fantu pa kar naprej nekaj kupuje. Ker ima nekaksne patriarhalne ideje o idealnem tipu zenske, kot sta njegova mama in sestra, je prislo do tega, da me ze ponizuje (sicer ne pred drugimi) in zali moje navade. Navajen je, da njegovi vse naredijo za njega, pa moram priznati, da ne vem, ce namerno manipulirajo z njim, da bi ga pridobili na svojo stran, ali to pocnejo, ne da bi se zavedali in taksni pac so. Poskusala sva se pogovoriti, ni nama pomoci, ker noben ne popusti v svojih razmisljanjih. To nama bo unicilo vezo. Zato me zanima, ce mi znate pomagati, kako naprej? Hvala, lp!

maki6,

pri pregledu povezanih tem z vašim psevodnimom razen te nisem našel. Najprej bi rekel, da imata vedno možnost obiskati bližnjega zakonskega terapevta, pri čemer je zaželjeno, da sta na srečanjih prisotna oba in da sta pripravljena na odgovorno čustveno delo.

Izpostavljate ljubosumje in ogroženost v zvezi s problemom okrog partnerjevega vedenja do vas, njegove družine in odnosov v njej. Verjamem, da vam mora biti grozno s tem, ko doživljate da ste mu na manj pomembnem mestu, tu so doma občutki zavrnjenosti, sramu, krivde in manjvrednosti. S tem je partnerski odnos stežka varen, enakovreden in zanesljiv.

Varen pogovor (zasebno ali vpričo strokovnjaka) ni zgolj priročen izraz, ki ga vlečemo iz rokava, temveč je spoštovanja vredna odrešitvena dinamika, ki omogoča varno odzivanje in dejanja v smeri razvoja. Zato bo potrebno vajin poskus pogovora zastaviti drugače > z varno strukturo, odločitvami in vztrajnostjo. To, da vztrajata na svojih bregovih in okopih, je običajen obrambni mehanizem, ki ne prinaša ne zbliževanja ne uspeha, temveč konflikt in več bolečine. Če želita pričeti najprej sama, je to super, obstaja nekaj temeljnih veščin, ki se jih lahko uporabita, saj so del vzgojnega odraslega in odgovornega vedenja. Za to bolj kot izobrazbo, potrebujemo pripravljenost na trening in vztrajanje za skupen cilj. Recimo, da imata ta cilj in se odločita za drugačen pristop.

Pomembno bo zagotoviti, da se vsaka takšna interakcija prične s soglasnim in vnaprej dogovorjenim sestankom, tj. ne sredi trgovine, ob otrocih, sredi dela ali na obiskih ali pa ker to zahteva en na račun drugega, temveč v primernem času in varnem prostoru, ko sta oba za to, (če se da) spočita, prosta in sita. To je biološka osnova, psihološka pa je, da iniciator pogovora izpostavi namen oz. cilj (najsi gre za prošnjo, razpravo, priznanje ali pa zgolj posluh), nato preverita počutje drug pri drugem, tako bosta ugotovila s koliko in kašno energijo prihajata v pogovor. S tem tudi pripravita prostor za varnost in iskrenost. Še nujno strukturno pravilo pred pričetkom: lažji del se glasi, govorim v svojem imenu in spoštujem sogovornika; težji del pa, ga ne žalim in sodim ne glede na to, kako/koliko me moti in vznemirja to, kar sporoča v svojem imenu. S tem preprečimo ogrožanje drugega in prelaganje odgovornosti nanj za lastno počutje, mišljenje, čustvovanje. Primeri osnovnih veščin v odrasli medosebni interakciji:

• zrcaljenje (namen: slišati, kar doživlja sogovornik): »Slišim, da mi govoriš o…«, »Ali sem te razumel(a),… ali je to točno?«, še ko gre za bolečino: »Če prav slišim, te najbolj prizadane, ko… je to točno?«, »Je še kaj v tej frustraciji/bolečini, kar bi želel(a), da vem?« itn.
• priznavanje (namen: potrditi sogovornikovo čustveno izkušnjo): Vidim da te moti/jezi, ko…«, »Razumem te v tem,..«, »Kar doživljaš, se mi zdi smiselno…« itn.
• sočutje (namen: sprejeti sogovornika v njegovem čutenju): »Sem ti na razpolago,… «, »Čutim, da te boli, da…«, »Seveda, najbolj sem te prizadel(a),…«, »Ko sem tako odreagiral(a), si doživel(a)… »To me spomni na…« ali »podobno sem doživljal(a), ko…«.

Na koncu pogovora sledi pristna naklonjenost za sodelovanje, npr. »Želim si, da to skupaj predelava« ali pa (odvisno od problema), »Kaj čutiš, da potrebuješ od mene ta trenutek?«, »Kaj lahko naredim zate, da bo frustracija/bolečina manjša/znosna?«. Nekaj, kar vemo, da lahko naredimo drug za drugega v pogovoru. Povzeti in izmenjati je potrebno tudi spoznanja in se drug drugemu zahvaliti za iskrenost in pogum (pomembno za nadaljevanje). S tem pokažeta prizadevanje za boljši odnos in nadaljujeta prihodnjič.

Ko npr. v pogovoru težko zdržite (npr. postanete vznemirjeni, vas preplavljajo afekti sramu, jeze, itn. ali pa da ne morete slediti in z mislimi odtavate), je potrebno pogovor ustaviti, v tem trenutku se pač ne moreta slišati, kaj šele razumeti in je potrebno ponovno zrcaliti (glej zgoraj). Ko je pretežko pa, »Oprosti, trenutno ne zmorem slediti, ker…« in si vzameta kratko pavzo (dihanje za sprostitev, kratek sprehod, kozarec vode), da se vegetativni sistem umiri in nato nadaljujeta. Če pogovor ne steče, ne obsojajte se ali drug drugega, tu ni porazov, je proces, to niso enostavne reči, lahko preprosto nadaljujeta ob naslednji priložnosti ali pa nenazadnje obiščeta bližnjega terapevta.

Obstajajo številne intervence, ki se uporabljajo v terapevtskem procesu glede na izhodišča, strategijo in cilje, ampak to osnovno strukturo z veščinami lahko treniramo in uporabimo za kakršen koli problem v zasebnem ali poklicnem odnosu; kar počnemo ni nič drugega kot ustvarjanje varnosti v odnosu in komunikaciji, da smo sprejeti kakršni smo v čutenji in mišljenju, da imamo pri tem svobodo ter obenem tudi odgovornost do sebe in drugega. Pri takšnem dialogu je ogroženost odveč. Če prideta z eno temo/izzivom do konca, sta že na pravi poti, kajti vse, kar sledi, bo le nadgradnja, razvoj in rast. Kar bo nagrada za odgovorno prizadevanje dveh za varen in ustvarjalen odnos.

V upanju, da je pomagalo, vas pozdravljam.