Pozdravljeni

S partnerjem sva v zvezi malo manj kot 2 leti, tako kot vsi pari sva imela tudi mi dva vzpone in padce, vendar se mi je do nedaljnega zdelo, da je najina ljubezen res močna. Problem je v tem, da sem na dopustu videla, da si je partner že nekaj mesecev ustvarjal najrazličnejše profile na vseh možnih socialnih omrežjih (ona-on, najdi ljubezen, lolispot, twoo, …), kjer je povsod imel navedeno da je samski in da išče iskreno in pošteno punco, ki jo bo lahko ljubil. Seveda naj omenim, da je na teh profilih bil tudi aktiven (pisal sporočila, spraševal za šanse, komentiral slikce, vabil na kave,…). Hkrati si je že 10 mesecev pisal z bivšo punco, in sicer taka sporočila, da nisem vedela kaj naj ko sem jih prebrala. Ko sem ga soočila sem dobila za odgovor, da ima že nekaj časa občutek, da sem se jaz ohladila in da vidi, da ga jaz ne vidim v svojem življenju na dolgi rok, vendar temu ni tako. Zame je ta veza to kar sem iskala in rabila. Ljubim ga, in do tega trenutka res moram rečit, je bil najbolj vredu partner (brez laži, pohajkovanja), niti nima časa za kaj drugega, saj poleg redne službe vodi tudi kmetijo doma, tako da mi je to še bolj čudno, da je imel čas za vse tole. Poleg tega, mi že več kot eno leto sponaša, da sem si tudi jaz pisala z bivšimi, kar sicer drži, vendar sem dobila sms, če grema na kavo, pa sem odgovorila da nimama mi2 kaj na kavo hoditi, in da ne. Nič spornega, ampak njega je takrat že to motilo. In je težko šel čez to, sploh pa zato, ker sem trdila da si nisem pisala, ker ga nisem hotla prizadet, ker sem vedela kako je občutljiv (to, da mi je pisal bivši sem zaupala celo njegovi sestri, ker sma v res dobrih odnosih). Torej ne skrivam. Poleg tega sem si pred parimi meseci naredila profil Twoo, kjer sem samo čvekala, nikoli nisem nič iskala, kar sem tudi povedala vsakemu, ki me je kaj vprašal. To je videl tudi sam, ker si je namreč ustvaril lažni profil, s katerim me je preverjal oz. čvekal z mano. Njegov izgovor je bil, da nisem nikoli rekla direktno da ne grem na pijačo, ampak sem si vedno kao puščala možnosti odprte češ da sem rekla da sem utrujena, nimam časa. Ampak z nobenim se ne bi nikoli dobila, niti si ne želim drugega. Profil sem si nato zbrisala, da ga ne bi izgubila. Vendar ne vem kako naprej. tako zelo me bolijo njegove besede, kar sem videla gor, da je pisal drugim, kot da si dela neke rezerve, v primeru da meni ne bo več. In meni skoraj nikoli več ne da komplimenta, me ne pohvali, gor je pa popolnim neznankam dajalljubkovalna imena in jih hvalil na vse pretege. Mislim da vsi ljudje rabimo pozornost in toplino. Poleg tega me pa še bolj jezi, ker nimam občutka da mu je žal za to, sicer je priznal da je naredil napako, in da je šel predaleč, vendar ne vidim obžalovanja, niti nimam občutka da se hoče kaj potruditi. Je hladen in napadalen. Karkoli mu očitam, reče da mi je hotel pokazati kako je bilo njemu. Vendar tle ni primerjave. Želim si še naprej veze z njim, tudi on pravi da si jo z mano, samo nikakor ne dobim nobene povratne informacije od njega. Tudi ko kaj vrtam v njega je večinoma tiho. Sedaj imam celo občutek, da moram jaz “skakati” za njim in jaz njega tolažiti, kljub temu da tokrat nisem nič kriva, in da me je prizadel kot še noben do sedaj, nikoli ne bi tega pričakovala od njega. Da ne omenjam kako je sedaj z mojim zaupanjem. Vem da lahko oprostim, samo pozabiti ne bom morala. Preverjam vsako besedo, telefon,… Skratka priznam, da se spreminjam v živčno razvalino. Strah me je tudi, da ne zapadem v depresijo, saj zadnjih 14 dni, vsak dan samo jokam, niti jesti ne morem kaj veliko. Z pogovorom se nikamor ne prebijema. Vedno isti odgovori: sem ti rekel zakaj sem to naredil (ker sem jaz hladna, in ker sem si jaz 2 sms-ja z bivšim napisala). Skratka otročje. Poleg tega nikoli ne pove, da ga kaj moti, šele čez par mesecev, me “napade” za stvari, za katere se jaz niti ne spomnem da sem kaj storila. Po eni strani mi pravi, da naj se pogledam kakšna sem, da ga je strah, da me bo zgubil, po drugi strani išče druge. Ni mi jasno. Ali mi lahko svetujete? Kako se pogovoriti, kako rešiti nastalo situacijo? Sicer je vreden tega, vendar nočem zgubljati časa nekje, če ne vem če je res to kar pravi, da si želi življenja z mano in da me ljubi. Zdi se mi naveličan vsega. In kot da nima prave volje se boriti naprej (zaradi mojega vsakdanjega spraševanja se mi celo zdi, da se umika in ohlaja), kot da je z mano samo še zaradi tega, ker ve da je naredil veliko napako. Ne vem, to so samo moja ugibanja.

Se opravičujem, kr sem se tako na dolgo razpisala, vendar je težko vso to tesnobo skrčiti v par povedi.

Hvala

Pozdravljeni Bubika1,

hvala za vaše sporočilo. Izjemno boleče je, kar preživljate, saj s partnerjem že dve leti gradita odnos in se navezujeta drug na drugega. Postal je izredno pomembna oseba v vašem življenju, človek, s katerim želite izpolniti nekatere svoje najpomembnejše življenjske cilje. Lahko si predstavljam, kako vas je pretreslo spoznanje, da vam partner ni zvest, ampak se zateka v flirte, razna dvomljiva sporočila, vabila itd … Vaše telo vam jasno govori, da flirt nikoli ni nedolžen. Je beg iz odnosa, afera. Nedolžna je lahko le zdrava razmejenost, se pravi notranja naravnanost, da drugi ob tebi vedno znova jasno začutijo, da obstajajo meje, preko katerih ne dovoliš prestopati, ker je tisti del tebe zavarovan za odnos z izbranim človekom.

Po dveh letih se je v vajin odnos naselil močan strah pred izgubo, pred tem, da drugemu ne bosta zadosti zanimiva, privlačna, pomembna, da bi drugi vztrajal in gradil trajen ter varen odnos. V vama se prebujajo zelo pomembni občutki, ki govorijo o tem, katera čutenja morata predelati v tem odnosu, da bosta lahko dolgoročno pomirjena, varna in srečna drug ob drugem ter da bosta lahko gradila naprej. Zato vama priporočam, da se začneta resno pogovarjati o strahu pred izgubo ter o vajini skupni potrebi po tem, da bi bila sprejeta, zaželena, poslušana, zavarovana in tudi zadostna drug drugemu. Ker se v odnosu prebudijo naša najgloblja otroška občutja, saj jih s telesom preprosto prinesemo v odnos, se v odnosu ne moreš odločati, kaj boš čutil, tudi partner se ne more. Sproščanje (predelovanje) teh čutenj se začne tam, ko lahko o njih govorimo in jih drugi sprejme. Zato začnita povezovati svoja občutja drug ob drugem z izkušnjami v otroštvu, znanimi starimi strahovi, zavrženostmi, občutki nerazumljenosti … Če bosta začutila, da ne najdeta poti naprej, vama svetujem kakšno strokovno pomoč, bodisi različne priprave na skupno življenje oz. zakon, partnersko terapijo ali kaj podobnega. Seveda bo to smiselno, če bo obojestranska pripravljenost za gradnjo odnosa.

S tem se želim dotakniti še enega strahu, ki vas najbrž močno obremenjuje – kaj če se partner ne bo pripravljen odpirati in se bo še naprej izmikal ter bežal v (spletne) afere? Kaj če ga bo preprosto preveč strah, da bi tvegal in naredil korak naprej? Bubika1, iskreno vam svetujem, da na tej točki ohranite sebe in svoje meje. Ne glede na to, kako težko je in koliko strahu pred izgubo se vam prebudi, bodite odločni in pričakujte, da začneta resno delati na vajinem odnosu. Pri tem je zvestoba osnovni pogoj, da lahko gradita iskren odnos. Bolje, da odnos prekinete sedaj, kot pa da se slepite, dobite otroka, kasneje pa doživite še kakšno bolj grobo zavrženost. Danes ste odrasla oseba, to izgubo lahko preživite in sposobni boste najti človeka, ki vas bo toliko ljubil in spoštoval, da bo brez fige v žepu gradil izključujoč, se pravi varen odnos. Če boste do sebe razvili toliko samospoštovanja, da boste pripravljeni tudi prekiniti odnos, v katerem ne dobite osnovne varnosti in neranjene pripadnosti, bo to začutil tudi fant in bo bolj prisiljen narediti kakšen korak naprej. Nenazadnje ga je verjetno le precej strah in si v globini tudi želi narediti en korak naprej ter se neha poniževati in sramotiti s temi flirti. Torej bodite odločni in postavite meje! Se bo pa partner verjetno lažje odprl ob tem, če bosta oba najprej spregovorila o svojih strahovih, doživljanju, ranah, torej če ne bo ultimat preveč napadalno napovedan.

Za začetek vama je lahko v pomoč tudi skupno branje kakšne knjige, npr. Srečal sem svojo družino (Gostečnik) ali pa Najina ljubezen (Hendrix), kar vaju lahko poveže in vama ponudi izhodišča za pogovor in odpiranje drug drugemu. Želim vama, da uspešno premostita to težko krizo in najdeta pot v varen odnos, ki vama pripada.

Na kratko rečeno mu ni več to to. Če bi mu bilo si profilov ustvarjal ne bi. brez izgovorov. Že to da išče druge in komentira takšne kot je, ti da vedeti da je konec. Oz bi ga morala že odsloviti. V vezi kjer sta oba srečna, tega ni. On to ni naredil kar brezveze, ampak zato da najde drugo. bodi pozorna in ne verjemi mu slepo vsega.
Sploh pa je vse zlil nate, vso odgovornost, češ da si ti kriva da je on tam- kako patetično!!

te ne poznam, samo na tisto pesem sem se spomnila.
Fant s tabo ne vidi prihodnosti. Išče novo, boljšo itd. Tebe pa ima za seks servis, dokler si boljše ne najde.
Res ne razumem, kaj ti tukaj ni jasno?

Kaj bi me brez moških?
Ne vem zakaj mormo kar naprej težit descem.
Najdemo si flirt, zmenke, da potarnamo drugim moškim, kar nas teži, če nas mož ne
želi slišat? A je to varanje? NI.

Pa kar pogumno. Mož se bo pa že sam ogrel, ko bomo me na zmenkih 🙂

Zelo rada bi videla moškega, ki si upa priznat da ga je česa strah.

Me rade govorimo o strahovih z možmi. Mam pa občutek, da s tem
naženemo dodaten strah možičkom v kosti.

Sedaj pa ne vem, ali naj svoje strahove, bolečine, stiske izražam možu ali ne?
Morda je najbolje, da se delam, da je vse v redu, pa bo mož zadovoljen,
strahove pa bom izrazila čustveno neobremenjenemu terapevtu ali prijatelju, ki je
tem stvarem bolj naklonjen. Če pa se bodo tam razvila čustva, pa bog pomagaj…