ne razumem situacije
Pišem vam,da mi malo po svoje objasnete,kako bi vi razumeli moj primer.
Imam ženo in 20 letno hči,ki pridno študira v LJ.No vsaj to.
Hči se je stila vzgajati do konca OŠ,potem,pa je začela mene ignorirati in je še upoštevala samo tisto,kar je letelo iz ust njene mame.
Če jo prosim najmanšo stvar se izgovarja,da nima časa,da jo čaka fant,da jo boli tam nekaj,da ni razpoložena in da se ji ne ljubi….Polno brezveznih izgovorov,žena pa jo podpira.Potem pa se kregava,da ne vem več kako bo šlo naprej.
Ko pride ob koncu tedna hči iz internata se posveča samo njej,ji pere ,kuha,zapravlja,dela tople sendviče ob 10-h zvečer.Ni ji škoda,ker je na kartici naredila preko milijin minusa za njena oblačila,šminkeraj……mene sploh nobena ne upošteva,čeprav vsa dela naredim sam pri hiši.
Žena z mano noče več seksati vsaj 2 leti.Vidim pa,da je dobesedno zaljubljena v svojo hčer,če sem se zdaj prav izjasnil.Takrat,ko pride hči domov,kar sije od sreče in skupaj vlečeta in kar rečem in prosim,je kot prazen glas v temo.Oni dve delata vse po svoje in ničesar več ne upoštevata.Vozita se okoli in zapravljata še tisto malo,kar imamo.
Vidim,kakšna škoda se ustvarja pri hčeri,ker kot osebnost se ne bo razvila v pravo osebo. Postaja vse bolj podobna kopija svoje nedorasle in lene mame. Ni jima za pospravljanje,ne kuhanje.
Resnici na ljubo imam kosilo samo ob nedeljah.Takrat pa se miza šibi,samo,da je hči poservirana.
Kot žena je v postelji že davno odpovedla,pa je stara komaj 45 let.Ista je bila njena mama,ki je zaničevala svojega očeta.Samo jaz tega nisem opazil na način,ki bi mi dal vedeti,da je to mogoče genetsko povezano.
Njen oče je bil alkoholik,jaz pa sem popolni abstinent.Sem čist in mi higiena veliko pomeni.Še danes pa mi v ušesih odzvanjajo besede pokojne tašče,ko je vpila na svojega moža,izgini,ker se mi prasec gnusiš in podobno.Ona (moja žena je v tem rastla) in mislim,da so vzorci njenih staršev postali njeni vzorci,saj ima podobne izraze.
Reče,dob si kurbo.Ko pa ji rečem,saj si jo bom,pa reče,takrat te pa kar pospravim.Zdaj vidite,kako je razcepljena osebnost in kakšno škodo dela najini hčeri,ker jo v vsaki stvari zagovarja,podpira…
Ko je hči doma žćena samo lazi za njo,kot kakšen obseden ljubimec in celo resno mislim,da je zaljubljena v svojo hči.Ona ima fanta,kateri je za moje pojme še zelen,s strani staršev pa je tudi zelo razvajen.Začuda je moji ženi všeč in tako so že trije praktično proti meni.
Sem že obupal!
Najhujši problem pri vsej zgodbi si ti. Zakaj si dovolil ženi, da te zaničuje, zakaj hčerki, da te ne spoštuje? Seveda so korenine vsega gotovo v tvoji primarni družini, saj ti starši niso privzgojili potrebne samozavesti in občutka lastne vrednosti.
Ne ukvarjaj se s hčerko in ženo, temveč s seboj, ti potrebuješ pomoč.
Moje razmišlajnje ti verjetno tudi ne bo všeč. Mislim, da imaš v prvi vrsti problem ti, kot je navedla že She. Vzorci nespoštovanja ali pa bolje agresije do moških se prenesejo iz roda v rod, to je pri tvoji ženi vidno. Kaj pa ti? Morda res abstiniraš vendar si »šibek«, morda odvisen pa v kaksni drugi točki, kjer te je žena našla in obrnila svojo agresijo proti tej točki oz. tebi. Tako sta se tudi vidla»našla«, da si zdravita vsak svoje rane…podzavest včasih dela čuda stvari…,)
Vidim, da je stvar dozorela za razhod. Najprej naredi finančno zaporo, takoj za tem pojdi v ločitveni postopek. Veliko dobrega boš naredil tako sebi kot hčeri in bivši ženi. Nikar ne obupuj, ker s tem korakom boš začel odvozlavati gordijski vozel… kar presekal ga boš! Če rabiš koga ob sebi, se ti bo kmalu, ko boš prost, pojavila prava ženska.
Glej vidva sta tako že narazen… to je dejstvo, sedaj pa še to naredi uradno in zaživi. Njadi si ljubico in zaživi inse imej lepo, ker si to zaslužiš…
Zanimivo mi je kako se vedno najdejo napačni pari skupaj… ti si vredu moški in ima čudno ženo – le redko se najdejo pari, ki so iskreni drug do drugega… …
Res sproži ločitev, ker samo še trpiš in sam vidiš, da zadeva ne vodi nikamor…. Tako boš vsaj pokazal, da misliš resno – in dobil nazaj že dolgo izgublejno spoštovanje – kaj imaš za zgubit ti v tvojem primeru??? jaz mislim, da nič – lahko kvečjemu pridobiš…
Strinjam se z majo_. Ne pusti se vec izkoriscati in se cimprej loci. To ti bo pomagalo do samospostovanja ne v njunih, temvec predvsem v svojih oceh, kar je tisto najvaznejse. Vazno je, kako o sebi razmisljas ti sam in ne drugi. Vendar to, da si obdan z ljudmi, ki se do tebe ne obnasajo spostljivo, zelo skoduje tvoji samopodobi.
Naredi crto in pocutil se bos mnogo bolje. Si v najlepsih letih in lahko dozivis se veliko lepega.
Doma ima dvajsetletnico in vsaj približno razumem, kaj podoživljaš. Mislim, da je hči prestopila mejo še zdravega razuma. Škoda, da ji mati pri tem daje podporo.
Ni zaljubljena vanjo, kot ti pišeš, ker ima hči samo kot mati rada in si želi za povračilo ljubezen, ki jo ne dobi od tebe. Obe sta prestopili mejo. Je že res, da otroci potrebujejo denar in da je življenje študentke v Ljubljani drago… vendar to še ni opravičilo, da trošita čez mejo normalnosti oziroma čez mejo tistega, kar si lahko privoščita. Naj si hčerka najde delo preko študentovskega servisa, pa bo ob študiju videla, kako krvavo se denar zasluži. Moja hči tudi študira, doma ima vse, za svoje potrebe pa dela preko študentovskega servisa. Verjemi, da zmore, ker ji drugega ne prostane. Zakaj ne svetuješ to svoji hčerki in ženi? Vsi mi bi živeli čez limit, če bi lahko, pa vendar je otroku potrebno postaviti meje. Mogoče si to kot oče zamudil. Hčerki nisi ob pravem času povedal, da se tako ne živi, da starši nismo ožemalniki in da se denar ne pobira na cesti. Je težko, ko se v družini naredi razdor samo zato, ker so nekateri družinski člani zgubili razum in ne živijo v skladu s svojimi možnostmi. Ne vem, zakaj je žena zapravljivka, je pa vendar krivda tudi na tebi. Zakaj je nisi prej ustavil, saj vendar ne počne to kar počne šele sedaj?
Je hudo, ko živijo skupaj ljudje, ki se žal ne razumejo, ne spoštujejo, ne ljubijo. Žene očitno ne moreš več spremeniti, za hči pa še ni prepozno. Mora te upoštevati. Razumeš? Mora te. Nekje so meje in moralne vrednote vendar le. Povej ji, na miren in razsoden način, mogoče bo razumela. Mora.
Nikoli bi ne smel biti vzrok našega življenja vzorec iz otroštva. Naši starši mogoče niso znali vzgajati drugače, zato je na nas padlo breme, da vzgajamo svoje otroke drugače. Samo mi smo tisti, ki lahko presekamo stare vzorce vzgoje. Žal. To pa zahteva veliko dela in naše energije od prvih dni, ko se otrok rodi.
Je najlažje napisati, da je ločitev edina rešitev. Mogoče res. Ti se boš moral odločiti, postavititi zase, povedati kaj misliš in čutiš. Ženi in hčerki. Ti ne potrebuješ nobene pomoči, onidve pa jo definitivno. Mogoče še ni prepozno.
Živjo!
Matijas, vsekakor je obnašanje žene in hčerke povsem neprimerno. Otroci, če jih drugače ne učimo, izbirajo bližnice do svojih ciljev. Za vašo hčer je to neomejen račun vaše žene, s katerim se dokoplje do “šminkerja,…”. Otroci se učijo od staršev in vaša žena je žal zelo slab vzgled.
Tudi jaz bi, tako kot She/prva, na vašem mestu najprej pokazal kje so moje meje (ženi, hčerki, pa tudi vsem, ki me obkrožajo).
Ne bo enostavno, verjamem pa da vam bo uspelo, ker si želite spremembe.
Če to ne bi obrodilo sadov bi resno razmislil o ločitvi.
Sprememb seveda ne bo opaziti čez noč.
Hvala za vaše odgovore.V zagovor naj povem,da nisem nobena copata,le da nimam namena se iti vojno,da bi dosegel to,kar vem,da bi bilo prav za vse nas.
Njima se ne da nič dopovedati.Konec tedna tičita veliko skupaj in sem zadnjič prosil ženo,če mi lahko drži samo meter,da nekaj izmerim za vogalom hiše.Toliko je tečnarila vmes,kako jo zebe in ne vem kaj še,da ko sem dobro pogledal je že ni bilo nikjer več.Na koncu sem zmeril sam,ker je meter kar spustila. Kako naj bom vesel?
Nikjer se noče potruditi za mene,gleda le nase,še bolj pa na hčer,katero bo zelo pokvarila.Pred leti,ko sva imela skupno vzgojo,je bilo vse lažje in bolje.
Drugače naj povem še to,da sem značajsko redoljuben.Hočem red in disciplino,kar je v preteklosti tudi bilo.Zdaj ne vem,če ima kakšen smisel,da se še naprej ukvarjam z zadevami,katere bi lahko dosegel samo na grobi in šrf način.Ta pa mi nikakor ne ustreza,tako,da razmišljam,da bom vse skupaj prodal in si našel manjši prostor in pa žensko,ki bi me osrečevala.Saj hči in žena,ne dajeta interesa,da ju sploh še kaj zanimam.Samo denar ju še zanima.
Ko en dan nisem zakuril je žena vpila,da bo šla na socialno,ker morem zanjo skrbeti.Pa še tam nikoli ni bila,niti jaz.Ima izpade,katere,že več ne morem prenašati.Na živce mi gre izsiljevanje.
Hvaležen sem vsakemu namigu,da najdem pravo pot vsaj zase.Oni dve pa naj delata kar hočeta,če mislita,da imata prav.
Še vedno mislim,da je žena zaljubljena v svojo hčer,ker jo non stop kliče v LJ,Če ni tam jo spet kliče kje je in tako dalje.Mene pokliče samo,če rabi denar.Bolno vam rečem in bi me bilo sram,da bi kdo videl situacijo takšno kot je.
Dragi Matijas,
tudi jaz se pridružujem mnenju ostalih. Naredi tej psihični tiraniji enkrat konec. ko bo žena drugič vpila, da bo šla na socialno jo samo enostavno vprašaj ali želi, da jo pelješ in to sedaj takoj? boš videl njeno rekacijo! ostala bo odprtih ust!
Pa da ne pozabiš finančne pipice zapreti za zapravljanje. jaz bi pooblastilo na kartici prklical oziroma odprla bi nov račun in denar prenesla s starega.
Svetujem ti ločitev, pa bo tvoja draga žena potem videla kako se bo lahko afnala, ko bo morala sama zakuriti, če bo hotla bit na toplem. Če moj ne zakuri, potem zakurim sama, saj se zamudim samo 10 minut in nič več. Ni vredno kričanja. Vse to, o čemer razmišlaš, pa lepo preudarno in premišljeno izpelji, čeprav ti je sedaj hudo, pa boš potem končno lahko zaživel svoje življenje v miru.
Srečno
Nekaj me moti. To, da nimaš nobenega vpliva na hčer. Tega si zagotovo kriv tudi sam. Res me zanima, ali se nisi nikoli ukvarjal z njo in zakaj ali je bilo kaj drugega?
Sicer pa nisi nobeni nič dolžen. Je pa res, da po zakonu menda moraš skrbeti za ženo , če nima dohodkov. Tudi, če se ločiš. Bo pa vsekakor ceneje, kot da ti samovoljno prazni račun.
Zase se pa moraš potruditi sam. Ne moreš pričakovati, da se nekdo trudi zate samo zato ker si. Ljudje se trudimo za druge, ker sami to želimo in nam to daje zadovoljstvo. In sploh ni nujno, da je to vzajemno. Sreča v življenju je v dajanju, ne v prejemanju. In če smo čustveno zreli si seveda poiščemo za družbo ljudi, ob katerih začutimo vzajemnost dajanja.
Tvoja žena zate najbrž ni prava, s hčerjo pa bosta zaradi čustvene odvisnosti imeli še velike težave. Ni zdravo, da tako zelo skrbi za odraslo, 20 letno hči.
Če imaš hčer rad jo poskusi malo prizemljiti. Navsezadnje si oče in čeprav pozno, ni nikoli prepozno. Tega se loti premišljeno, počasi. Poizkusi biti kdaj sam z njo, povej ji kaj o sebi, o svojem in njenem otroštvu, o življenju.. Ne kritiziraj ji mame, sama mora sprevideti, kaj je zanjo dobro in kaj slabo……… Navsezadnje ni več otrok.
Postavi se zase, naredi si načrt in ga izpelji.
OK, miško, zdaj pa poslušaj še malo mene, ko sem že jaz tebe. Takega krampastega primitivca, kot si ti, že dolgo ni bilo na teh straneh. Recimo, da se z ženo ne razumeta. Če se res ne trpita, pejta narazen. Najd si drugo, ki ti bo držala meter pa še vse vogale od bajte, kateri boš alfa in omega in delta in epsilon. Ne pa da mi tlele vekaš o svoji kruti usodi, kako ne dobiš futra na mizo itd., tvoja hči pa celo požrtijo. Pa kaj ti je? A se ti poslušaš (bereš)? A zdaj zaradi tvoje žene sovražiš hči? A tekmujeta? A si ti tri leta star? Ma kdo iz roda v rod prenaša lastne travme če ne ti? Ljubosumen na hči. Kakšen fotr! Ne privošči ji hrane, ne privošči ji pogovorov z materjo. Zlezi iz peskovnika, nehaj delat potičke, ker jih ne bo nihče prišel delat iz tvojega sranja. Okrog vratu si zaveži klobaso, pa boš morda očaral vsaj kakega psa.
Hecno pri vsej stvari je, da si, po odgovorih sodeč kriv vsega ti. Če bi se pred 5-imi leti ločil, plačeval absolutno premajhne alimente (cca. 50.000sit), imel ob sebi žensko, s katero se imata rada, bi ti pa zaploskali. Ne, napisali bi ti, da si, prasec, pustil ženo in ubogega otroka, ki bo doživljensko nosil posledice ločitve. Zapomni si: Moški so vsega in vedno krivi. To je vodilo današnjega sveta.
Zdaj pa zares. Vsa čast ti, da si prišel do tega, kar si napisal. Očitno je tvoja žena ena izmed tistih žensk, ki hoče biti mati, ne pa tudi žena. Tudi ne verjamem, da se je spremenila v par letih, ampak mislim, da je že ves čas takšna, le tako opazno ni bilo. Da mati dovoli, da hči ne upošteva in ne spoštuje očeta pomeni, da ga tudi ona ne. Pravzaprav to očitno podpira pri hčeri in se ti na nek način maščuje. ZAkaj ne vem. Verjetno ne veš niti ti. In lahko, da tudi nikoli ne boš izvedel.
Ne vem, kaj boš storil. S pogovorom ne boš ničesar dosegel, mogoče z grožnjo o ločitvi. Tu se za kratek čas situacija lahko malo spremeni in žena postane za spoznanje prijaznejša, toliko, da te potolaži in da grožnja z ločitvijo izgine. Lahko pa se vsuje nate cel kup očitkov, o katerih se ti niti sanja ne. Takrat se bo tebi zamajal svet in če boš občutil krivdo, boš imel spet zvezane roke, njuno življenje pa bo po ustaljenem vzorcu potekalo naprej.
Če dobiš ljubico, bodi pripravljen na to, da boš 2x bolj kriv za vse, kot že sicer. Ti boš tisti, ki razdiraš družino, ti boš tisti, ki boš zapustil hči, ti boš tisti, ki ju boš pustil v finančni godji zato, da se boš lahko gonil z drugo okoli. Žena pa, ki ni delala celo življenje drugega, kot skrbela za otroka in družino, bo uboga reva.
Če si dovolj močan, če znaš reševati probleme, boš rešil tudi to. Jasno naj ti bo, da je največji problem med ženo in teboj. Hči je le orodje v rokah tvoje žene. Vendar je polnoletna in zato odgovorna za svoja dejanja. Če se je odločila za udobno varianto, naj prevzame tudi posledice.
Ne pozabi še nečesa. Tvoja žena je trenutno močnejša od tebe. Drugače sploh ne bi bila situacija takšna kot je. In uprla se bo vsem spremembam.
Vsak človek si zasluži človeka vredno življenje. Živeti z nekom, ki ga ljubi in spoštuje. Tudi ti.
Bjonda,žena ima dohodke,ne tak dobre in ne tako hudo slabe.S hčerjo sem se od malega ukvarjal in to zelo rad.Bila je skoz odličnjakinja in nič drugače ni bilo na gimnaziji.Se zelo dobro uči,za fizična dela ji pa ni.Da je vse še huje,jo podpira v vsem njena mama,ki komaj čaka,da mi lahko klubuje.
Ena znanka,kateri sem samo okvirno potožil kako je mama zaščitniška do nje,mi je naravnost povedala,da takšna je bila v dobi odraščanja tudi ona do sina.Padel je droge iz katerih ga po več letih zdaj vleče cela familija.Žal ji je,da mu je v vsem ustregla,delala proti volji svojega moža,ker,ko je zabredel,je bilo prepozno.
Rekla mi je,ni to dobro in na koncu bo še najhuje moji ženi,ker se ji bo enkrat vse sfižilo.
Moja žena ni prava zame,samo v začetku je bila popolnoma drugačna.Ljubezniva ,seksualno pohotna,je malo bolj gospodinila,se je več pogovarjala.Zdaj pa skoraj nič od tega.Še dotakniti se je ne smem,pa sem prepričan,da ni drugega.
Koka,svojo hčer imam rad in nisem ljubosumen na njo.Če sem zate primitivec,je to samo tvoje mnenje.Ta primitivec zna aktivno 4 jezike,delal sem preden sem se z njo poročil v tujini in imam privat firmo.Če bi razumela bistvo,me ne bi tako očrnila,kot si me!
Ana ti si tista,ki nekako razmišljaš v pravi smeri,le poguma mi manjka,ker imam srce,ki še vedno bije za družino.
jaz pa mislim, da je v prvi vrsti, kar se tvojega življenja tiče, potrebno pogledati le vezo med tabo in med tvojo ženo. očitno je, da nisi zadovoljen v svojem zakonu, pa tudi ona ne. intimna nista že mnogo časa, pogovarjati se ne znata, pomagati si tudi ne, žaljivke so hude. v prvi vrsti razčisti sam pri sebi ali želiš s tako žensko preživeti ostanek svojega življenja. zdaj si (domnevam glede na njeno starost) še v takih letih, da si še lahko poiščeš tako žensko, ki te bo osrečila, pa ti njo.
torej najprej temeljit razmislek o tem, ali si sploh še pripravljen spraviti vajin odnos na nivo, na katerem sta bila pred xxx leti, ko je bilo še vse ok. potem pa doooolg in odkrit pogovor z njo.
in če ima tvoja žena kaj pameti v svoji glavi, bi ji to, kar tukaj pišeš in kar bi ji moral povedati, moralo spraviti vsaj malo na realna tla. naj ve, da njenega obnašanja nisi pripravljen prenašati do konca življenja. naj ve, da si pripravljen iti stran in začeti na novo, če se ne bosta oba potrudila za vajin odnos.
njeno obnašanje je zame nesprejemljivo. in to, kar je napisala koka čisto skregano z vsako logiko.
in ko bosta uredila med sabo-kakorkoli že to bo, z ločitvijo ali z več medsebojnega spoštovanja, potem verjamem, da bo tudi odnos do svoje hčerke v vsaj v določeni meri spremenila.
pa me kar napadajte, če me hočete. nimam nič proti materini ljubezni do hčere. toda ne za vsako ceno in čez vse.
srečno
Jaz te pa prav nič ne obsojam, ker vem, kako je z otroci, prav dobro. Še tako dobri starši spoznamo, da nikoli ne moremo tako popolno vzojiti otroka, da bi bili ob njem srečni. Imam eno dvajset letnico doma. Je pridna v šoli in ne zapravlja tako kot tvoja hči, ker ji doma nismo dali te možnosti. Ima pa druge muhe. Taka je kot vreme in včasih se jo samo ognem, ker vem, da ko jo bo napadal minil bo bolje. Današnja mladina nima nobene prihodnosti. Študirajo v nedogled, stanovanj si ne bodo mogli kupiti, razen tistih, ki imajo bogate strše, služb ni, svetoven probleleme pa ne bom niti omenjala, ker se bo bralo prežvečeno.
Kaj narest, ko se vse sfiži. Mene je tudi že marsikdaj imelo, da bo zagrabila samo torbico in pustila vse. Stresno službo in odšla v mir ali pa Dajfur, če že hočete. Mladi bodo že preživeli in tvoja hči tudi. Če ne razume, kaj je živeti v okviru možnosti pač ne razume. Bo že enkrat, samo da ne bo potem prepozno.
Žene spremniti očitno ne moreš, taka je ratala, vrag si ga ve zakaj. Rešiš lahko le sebe, ker kolkor sem te brala si razsoden moški in imaš absolutno prav. Za vrat ti dihata dve zapravljivi pijavki, ki v svoji skomercializiranosti ne vidita en meter pred nosom. Očitno jima materialne vrednote pomenijo več kot sreča.
odidi. Pusti ženo v mrazu in naj potem spremišljuje kako ji bo socialna pomgala. Vsak dobi kar si zasluži. Živi svoje življenje brez dveh tepk, ki sta tako primitivne, da je škoda vsake besede. Ti nisi. Torej…
Mi je kar hudo ko preberem take zgodbe.
Žene ne boš spremenil, hčerke tudi ne.
Koga torej lahko?
Lahko je bit pameten za druge, ampak jaz bi temeljito premislila trenutno situacijo in ukrepala. Kako? Ne vem, ker to bi sproti videla.Vem pa da ne bi vztrajala v takem kaosu nezadovoljstva in bi iz svojega življenja poskusila naredit še kaj, ali pa vsaj imeti ljubi mir.
Ostale pa na distanci.
P.S. Včasih se ženske zresnimo,zamislimo in spremenimo, če so moški z nami odločni, jasni, glasni in ne mevžasti.
Želim ti optimistične odločitve, potem pa bo kar bo…