Pozdravljeni, g. Drčić,

večkrat prebiram vaše nasvete, zdijo se mi konstruktivni in prizemljeni. Tokrat imam tudi sama vprašanje.

V zadnjem času grem čez težko obdobje v smislu stresa, gre sicer tudi za pozitivni stres, a vendarle je efekt podoben. Konec poletja je umrl dedek, kmalu zatem je mama zbolela za rakom in ima čez nekaj dni operacijo (z mamo sva zelo navezani), ravno v istem času so se zgodile spremembe v službi, kjer se uvajam v povsem novo delo … to v službi sicer ni nujno slaba sprememba, a vendar me uvajanje trenutno zelo izčrpava. Poleg tega začenjam zvezo z moškim, ki mi nekako predstavlja svetlo točko v vsem skupaj – je prijazen, me razume, se pogovarja z mano. Vseeno pa je to v fazi spoznavanja, kar je zame poleg vsega ostalega dodaten napor.

Kar me grize v ozadju vsega opisanega, je to, da mi v takšnih časih zelo paše odklop, rada kaj spijem in se tako sprostim. Ne bi sicer rekla, da gre za odvisnost, sem se pa “od nekdaj” zatekla k alkoholu, ko sem se želela sprostiti v družbi. No, tudi s tem fantom, ki ga spoznavam, skoraj vsakokrat kaj spijeva – ne veliko, vseeno pa. Včasih se mi zdi, da nama res ne bi bilo treba, pa sem prešibka, da bi to sploh predlagala.

Rada bi si sicer tudi rekla, da bom po koncu tega obdobja spet šla na običajen način funkcioniranja, me je pa vseeno strah odvisnosti. V družini nimamo kakšne odvisnosti, kar me tolaži. V meni se kljub vsemu zbuja želja, da bi alkohol postal pijača za res občasno uživanje.

Kar vas želim vprašati, je, na kakšen način naj se lotim te spremembe. Nekajkrat sem že poskušala zmanjšati količino, pa se vedno znova vrnem na enako – kot bi ne jemala resno lastnih mej. Zanima pa me tudi, kaj vi mislite o taki spremembi zdaj, v tako zahtevnem obdobju?

Morda omenim še to.. do 6 let nazaj sem bila kadilka, potem pa sem s kajenjem uspešno prenehala. Bilo je zelo težko, a sem zmagala 🙂

Hvala za vaš dragocen nasvet že vnaprej.

Lep pozdrav.

Spoštovani,

hvala za vašo povratno informacijo in prijaznost.

Moja prva misel je bila, da zelo zrelo in z uvidom gledate na svojo situacijo. Glede obremenitve nimam kaj dodati vaši ugotovitvi. Res je, da nismo vsi ljudje enaki, ampak vse navedene obremenitve hkrati, mislim, da bi bile preveč za vsakogar.

Mogoče vam lahko koristi tole. Psiha deluje na način, da stalno poskuša doseči, da bi veljala tale neenačba:

Stresni faktorji < Kompenzacijski faktorji Zdaj je pa samo vprašanje kateri faktorji so to in kako močni so. Npr: Mamina bolezen + Novo delo + Nov odnos + ... < Počitek + Čas zase + Prijetne aktivnosti + Dosežki + Prijetni odnosi + Alkohol + Kajenje + ... Če se ta neenačba močno nagiba na levo stran, torej da je stresnih faktorjev preveč, psiha obupano išče čim hitrejšo rešilno bilko. Alkohol je tukaj kot naročen, saj na nek način momentalno pomete z vsemi stresorji na levi. In kadar je je tako, da je na levi veliko več kot na desni, se je izredno težko zavestno odpovedati še tisti eni rešilni bilki, pa če je še tako nevarna. Ker seveda sčasoma zasvojenosti prenehajo biti kompenzacijski faktor, ampak se preselijo na drugo stran neenačbe. Kar naredimo v svetovanju je, da pogledamo vsak faktor posebej. Katere stresorje je mogoče začasno odložit, katere se mogoče znižati s spremenjeno interpretacijo pri sebi, kateri so mogoče neizbežni itd. In seveda na drugi strani. Kateri kompenzacijski faktorji manjkajo, katere je mogoče okrepiti, kateri so koristni, kateri pa škodljivi. Skratka, cilj je, da se najprej ta neenačba vsaj približno izenači, potem šele pa oseba z odločitvijo svobodne volje lažje sprejme odločitev, da se kateremu od škodljivih faktorjev odpove. Nekaj več o tem, kako deluje ta neenačba sem opisal tukaj: https://med.over.net/spoznajte-svojo-formulo-gibanja-in-privarcujte-vec-let-neuspehov/
Tukaj gre sicer za drugo vprašanje, ampak mehanizem je podoben.

Bravo za prenehanje s kajenjem. Mene to še čaka pri preveč kilogramih.

Toliko na tem mestu 🙂
Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Pozdravljeni,

najlepša hvala za tole, mi je dalo misliti, kako se bom lotila, ko se bom … Trenutno nima smisla, kot ste zapisali, saj je preveč obremenitev na strani stresnih faktorjev.

Še nekaj bi vas vprašala. Ta primer z gospo, ki je hodila ob jezeru, se mi zdi super. Je pa pri njej tako, da gre za uvajanje nove aktivnosti, se pravi se nekaj doda. V mojem primeru pa bi šlo pri zaželjenem rezultatu za odsotnost škodljivega vedenja. Se potem to vedenje kompenzira s čim, recimo bolj okrepi kakšno drugo vedenje, ali pa najde nekaj novega? Če vam ni težko, prosim za par primerov. Sem kar športen tip osebe, z veliko energije, me pa druženja z ljudmi pogosto utrujajo (tudi če nimam stresnega obdobja). Le redkih par name deluje pomirjujoče, k sreči je to najboljši prijatelj in zdaj tudi ta novi partner.

Če mi zadeve ne bodo uspevale, me zanima, ali izvajate tudi svetovanja v živo?

Držim pesti za vas glede kajenja in izgubljanja kilogramov, morda ena stvar naenkrat in bo lažje 🙂

Lep pozdrav.

Spoštovani,

svetovanje in psihoterapijo izvajam v živo in na daljavo. Za podrobnejšo analizo in konkretnejše odgovore potrebujemo več časa in informacij, kar običajno dosežemo v okviru svetovanja.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić