Spoznajte svojo formulo gibanja in privarčujte več let neuspehov

Uroš Drčić , 20. oktober 2021.
GibanjePsihologija in psihiatrija

Gospa K. je nehote odkrila svojo formulo gibanja. Na podlagi njene izkušnje preverite, kako lahko na preprost način sami odkrije svojo formulo gibanja ter v primerjavi z gospo privarčuje kako desetletje neuspelih poskusov.

Gospa K. je hodila po poti ob jezeru in razmišljala, kako nenavadno je, da to sploh počne. Namreč, da se že pol leta redno večkrat na teden z avtom pripelje sem in dobro uro hodi. In to ne glede na vreme in ne glede na napor, ki ga terjata oba klančka. Zdelo se ji je navadno, ker se je pred tem že leta ukvarjala z željo, da bi v svoj urnik uvedla redno gibanje. Večkrat je z vadbo tudi začela, ampak jo vsakič znova hitro opustila. Razmišljala je v čem je razlika med prejšnjimi poskusi in trenutno situacijo, ko redno in zadovoljno mašira okrog jezera?

Razlika je v tem, da je gospa K. nehote odkrila svojo formulo gibanja. In namen tega zapisa je iz izkušnje gospe K. pokazati kako lahko bralec na preprost način sam odkrije svojo formulo gibanja ter v primerjavi z gospo privarčuje kako desetletje neuspelih poskusov.

Poglejmo, kaj se iz psihološkega vidika, skriva v ozadju izkušnje gospe K. Vse psihološke funkcije določene osebe: čustva, misli, odločitve, vedenje itd. imajo točno določeno logiko in cilj. Končni cilj je vedno dobrobit te osebe. Primeri:

  1. Oseba čuti strah ob soočenju z medvedom s ciljem, da bi se tiho umaknila pred nevarnostjo in ostala nepoškodovana;
  2. Oseba čuti ljubezen do svoji otrok, za njih skrbi in jih vzgaja z globljim ciljem, da bi njeni geni in vrednote prosperirali še po tem, ko nje ne bo več;
  3. Oseba goji magična verjetja (recimo v boga in nebesa), da bi se počutila varno, ljubljeno in da bi ublažila svoj strah pred minljivostjo;
  4. Oseba drugim pomaga in je do njih empatična, ker v njih vidi sebe in tako naprej. Skratka, na neki globlji, včasih nezavedni ravni, psiha neprestano izračunava kaj je v največjo korist osebe same.

Drugače rečeno, psiha pred vsako odločitvijo izračuna ali velja naslednja neenačba:

Za > Proti

Če je argumentov Za več kot Proti, bo oseba to odločitev sprejela, če ne, pa ne. Naš izziv je ugotoviti, kaj v tem izračunu se je pri gospe K. spremenilo, da je gospa tehtnico prevesila iz Proti v Za redno gibanje. Razširimo zgornjo neenačbo na posamezne faktorje.

Na levi strani so faktorji Za, da desni pa Proti:

U + K + Zm + G + Vv + O  >  N + S + F + Pv

Na kratko si poglejmo, kaj stoji za posameznimi faktorji. Torej, kaj vse psiha vzame v račun, preden se oseba odloči ali bo šla hodit ali ne. Kasneje bomo pokazali, kako malo je bilo potrebno, da je gospa K. prevesila tehtnico.

Najprej faktorji Za:

U – užitek

To so vidiki gibanja, ki jih oseba doživlja kor prijetne in v njih uživa. Med različnimi osebami se ti vidiki lahko močno razlikujejo. Za nekoga je to na primer:

  • prijeten klepet s kolegicami po uri pilatesa,
  • za drugega pogled na postavna dekleta v fitnesu,
  • za tretjega lepote narave (gozd, jezero, reka, morje, gore, sneg …)
  • mir in samota ob teku na dolge proge,
  • zaupen pogovor ena na ena s prijateljico ob sprehodu,
  • sprostitev v bolj grobem kontaktnem športu,
  • reševanje taktičnih izzivov pri skupinskih športih …

K – koristi

Katere koristi oseba vidi v rednem gibanju? Eno je izboljšano zdravje in počutje na daljši rok. Drugo je lahko boljše počutje takoj po gibanju. Gibanje je najbolj naraven način za sproščanje intenzivnih čustvenih reakcij oz. stresa. Naravne faze odziva na (določene) stresne situacije so naslednje: 1. oseba zazna nevarnost, 2. začuti močan strah, 3. sprosti se adrenalin, kortizol, 4. oseba teče kolikor more, 5. upad stresnih hormonov in sprostitev.

Zm – zunanja motivacija

Z zunanjo motivacijo imam v mislih na primer situacijo, ko se nekdo rekreira, da bi ohranil lepo postavo in s tem dosegel potrditev pri drugih. Ali pa, ker je v otroštvu ponotranjil prisilo, da mora biti prvi, močan, najboljši. Če tega ne dosega, se počuti kot slaba oseba, nevredna ljubezni. In se giblje, da bi s tem kompenziral svojo pomanjkljivo globoko samopodobo.

G – gon

Ljudje se rodimo z različnimi goni. Primer so goni po raziskovanju, bližini, materinstvu, seksualni gon ter tudi gon po gibanju. To so kot nekakšne globoke potrebe, ki težijo k potešitvi. Če te težnje na tak ali drugačen način niso potešene, se oseba počuti napeto, nezadovoljno. Če pa so, se oseba počuti umirjeno, zadovoljno in v ravnotežju. Z gibanjem pričnemo že pred rojstvom in tudi kot otroci se ogromno gibamo. Gon po gibanju sem izpostavil, ker to pomeni, da globoko v sebi vsi nosimo tiho ampak vztrajno potrebo po gibanju.

Vv – višek virov

Tukaj se postavi vprašanje ali ima oseba na voljo vire za redno gibanje. Za to sta potrebna razpoložljiva dodatna čas in energija. Ne gre pozabiti, da vsakdo poleg dela in gibanja potrebuje tudi počitek, čas zase, zabavo ter čas za prijetno druženje z bližnjimi. Pri današnjem načinu življenja in količini obveznosti, ki smo jih vzeli nase, se pogosto zgodi, da teh virov za vse ni dovolj. Zato je potrebno dodatno upravljanje z lastnimi viri.

O – odločitev

Na neki točki je to ali se bo oseba redno gibala ali ne seveda stvar njene avtonomne odločitve. Vendar pa je, kot kaže naša formula, odločitev samo eden izmed faktorjev zapletenega psihološkega preračunavanja. Hotenje oziroma odločenost gospe K. je bila enaka pred in po spremembi. K temu, da je gospa tehtnico prevesila, so, kot bomo pokazali, prispevali drugi faktorji.  

Prej si poglejmo še faktorje Proti:

N – napor

Dobro je biti pozoren kdaj določena oblika gibanja predstavlja pretiran napor. Za nekoga z veliko kilogrami je lahko prevelik napor hoja po stopnicah. Za nekoga v stanju hude izgorelosti je lahko preveč že 20 minut hoje počasne hoje po ravnem. Za tretjega, ki se pripravlja na tekmovanje v triatlonu, pa je lahko preveč skupna intenziteta in trajanje treningov v recimo enem tednu.

Of – ostale frustracije

Poleg napora je potrebno v obzir vzeti še ostale morebitne vidike, ki jih oseba doživlja kot neprijetne. Za nekoga je lahko težava nakup potrebne športne opreme. Za drugega mogoče to, da se mora za rekreiranje v naravi kar nekaj časa peljati z avtomobilom ali se kako drugače pripraviti na rekreacijo Za tretjega lahko frustracijo predstavlja vedenje soudeležencev npr. pri skupinskem športu. Skratka zanimajo nas vsi za osebo neprijetni vidiki rekreacije.

S … sram

Posebej hočem izpostaviti neprijetna čustva, ki jih lahko oseba doživlja v povezavi z določeno obliko gibanja. Sram je le eno od njih. Veliko pogosteje kot je videti od zunaj, se osebe globoko v sebi počutijo ne dovolj dobre in pomembne. Ker o sebi slabo mislijo, jih je sram, da bodo njene slabosti spregledali tudi drugi. Zato se pogosto raje izognejo izpostavljanju v javnosti, kar rekreacija pogosto je. Ta faktor na tem mestu samo omenimo. Se pa tukaj odprejo cela poglavja za diskusijo tako iz vidika psihoterapije, s katero lahko oseba napačno slabo mnenje o sebi nadomesti z ustreznim dobrim. Predvsem pa iz vidika vzgoje otrok, šolskega sistema in družbenega vrednostnega sistema nasploh. Ti pogosto pri gibalno povprečno ali podpovprečno nadarjenih otrocih puščajo občutek manjvrednosti. Kar ima pri teh otrocih za posledico ne samo izgradnjo slabše samopodobe, ampak tudi upad motivacije po gibanju. Enako dragoceno je gibanje vsakega otroka. V praksi bi to recimo pomenilo, da bi morale biti ocene pri športni vzgoji prilagojene vsakemu učencu posebej, ne pa absolutne. Saj je v odraslosti neskončno pomembneje ohranjati veselje do gibanja od doseženega časa pri šprintu na 100m.

Pv-pomanjkanje virov

Pri faktorji Za smo rekli, da je dobro imeti določen višek virov. Torej nekaj dodatne razpoložljive energije in časa. S pomanjkanjem virov pa merimo na situacije, ko oseba ne samo, da nima dodatnih razpoložljivih virov, ampak je z njimi v minusu. Torej jih nima dovolj niti za opravljanje že sprejetih obveznosti. S tem problemom se pogosto ukvarjamo pri obravnavi prekomerne izčrpanosti ali izgorelosti. Taka oseba včasih potrebuje več mesecev počitka, da se njene zaloge energije sploh vrnejo na ničlo. Torej na nivo, ki ga potrebujemo za osnovno življenje. Do te točke se oseba sooča s pomanjkanjem energije in je kontra-produktivno dodajati nove aktivnosti. Šele od te točke naprej, ko energija zraste čez ničlo, je smiselno razmišljati kam bi vložila ta višek.

Sprememba pri gospe K.

Kaj je torej v tej naši enačbi gospa K. spremenila, da je prevesila tehtnico?

Presenetljivo malo. Pred spremembo je gospa hodila na rekreativno hojo neposredno iz svojega doma. Pri tem je bilo tako, da je pot najprej vodila po daljši ravnini preko polja, potem pa po ne predolgem, ampak dokaj strmem vzponu na vrh hriba.

Ko smo analizirali njeno doživljanje hoje po tej poti, se je izkazalo, da je hojo po dolgi ravnini doživljala kot dolgočasno, predvsem pa je hojo v strm hrib zaradi svojih kilogramov doživljala kot neprijeten napor. Če ti dve ugotovitvi prenesemo v enačbo, sta to povečana faktorja N – napor (hoja v strmino) in Of – ostale frustracije (dolgčas). S tem, ko je po naključju odkrila pot okrog jezera, je ta dva faktorja nevede zmanjšala.

Celotna nova pot vodi razgibano ob jezeru, deloma po gozdu, deloma preko močvirja, tam biva družina labodov itd. S tem se je zmanjšal faktor Of – ostale frustracije, saj nobenega dela poti ni doživljala kot dolgočasnega.

Ampak ni šlo samo za to. Gospa K. je ugotovila, da se ob jezeru počuti posebej prijetno. Na to je vplivalo več stvari. Eno je bilo to, da je veliko vodno površino doživljala kot pomirjujočo. Drugo je bil eterični vonj gozda in narave nasploh. Tretje je bilo to, da je celotno okolico, predvsem kadar je bila obsijana z jutranjim ali večernim soncem, doživljala kot zelo lepo.

To pa je pomenilo, da je hojo ob jezeru v primerjavi s hojo na lokalni hrib pomenila povečanje faktorja U – užitek. Poleg tega je pot okrog jezera vodila preko dveh kratkih blagih vzponov. Ta dva vzpončka je K. doživljala kot ravno prav naporna. S tem se je v enačbi zmanjšal faktor N – napor.

In to je vse. Za razliko od gospe K., ki je svojo formulo odkrila po naključju, lahko bralec svojo formulo odkrije načrtno. Vsi smo rojeni za gibanje.

Avtor zapisa:

Uros Drčić

mag. Uroš Drčić,
transakcijski analitik – psihoterapevt
Kontakt: http://www.revitacenter.si | 031 336 452 | [email protected]
Področje delovanja: Individualno, partnersko in skupinsko psihosocialno svetovanje ter psihoterapija.
Specialist: izgorelost, zasvojenost, čustvovanje.

Foto: Pexels

O avtorju

Andreja

"Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili", je rekel Albert Einstein. Podpiram vizijo, da raziskujemo, se učimo, odkrivamo in se razvijamo. Vsak posameznik ustvarja naš skupni svet in resničnost, ki jo živimo. Delujmo tako, da bo lepa. Moja naloga pri tem je, da uporabim in delim svoje znanje delovanja s področje sociale in poslovnega sveta.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,597
26.09.2021. ob 09:23
285,252
09.12.2021. ob 14:03
110,344
09.12.2021. ob 14:15
Preberi več

New Report

Close