Vsem skupaj,ki ste tu gor,bodisi s svojimi izkušnjami,nasveti,mnenji…en lep pozdrav.
Zadeva sledeča,naša mami (56) je v Mb bolnišnici že 3 tedne.Sprejeta zaradi odkritega raka na jetrih.Pred cca.10 dnevi,se ji je nekoliko povesila njena leva veka,sum na hornerjev sindrom,kar je po mnenju in izvidih nevrologa potrjeno.Tudi slika pljuč je pokazala maligno tvorbo 5cm (samo na enem delu).Dne 11.12.2007 je imela kao prvo kemoterapijo,šli so v obolelo jetro in ji brizgali nevem kako se reče.Danes na viziti ji je bilo rečeno tudi da ima rahlo pljučnico.Včeraj je bil tudi konzilij.V pon. je bila opravljena biopsija jeter,danes sledi biopsija pljuč.Ponoči ima bolečine,injekcije proti bolečinam dobi na 4h.
Zdravniki so mamici rekli,da če bosta raka različna,bo sledila najprej operacija jeter,če pa sta enaka pa sledi kemoterapija.
Ker je zdravnik skoraj nedosegljiv,nikoli nobenih informacij,v sredo 19.12. pa nama z mlajšo sestro pove na res neprizanesljiv način,da ne vedo kako in kaj,da ne vedo če bo preživela 9-10dni,povedal kar na hodniku,mimo ljudje,ki so napoteni svojim najdražjim na obisk…da ne vedo,če ji bodo lahko sploh pomagali,ker sumi na metastaze
vljudno,ampak res vljudno vas naprošam,kot Boga,ki našo mami naj čuva,je morda kdo,ki mi lahko kaj pove več,je kdo,ki je imel podobno izkušnjo,ZELO,ZELO bi bila vesela vsakršnega mnenja…
Predprejšnji in prejšnji vikend je bila doma,nasmejana,to je tudi zdaj,prepričana,da bo ozdravela.Med vikendom nas je obiskal tudi bioenegetik,peljali smo jo tudi na Bled na seminar Stephena Turoffa.Ta seminar je na mamico imel ZELO pozitiven učinek,ničesar se ne boji,vedno je dobre volje,nikoli ne joka,prepričana je da bo ozdravela in odločila,da bo šla med častne sestre ali neko dobrodelno organizacijo,kjer bo brez kakršnega plačila pomagala ljudem v stiski.Je zelo hrabra,polna želje po življenju…
pri 14. sem že izgubila očeta (40) v prometni nesreči,ostale smo same tri mamica takrat 38,sestra 11let.
Vsem se Vam iskreno opravičujem zaradi daljšega pisanja ampak ne morem si pomagat.Prepričana sem,da ste tu ljudje,ki boste to tudi zagotovo razumeli.

Vsem želim res iskreno iz srca lepe Božične praznike naj bo največ zdravja,ljubezni,medsebojnega razumevanja,odpuščanja…naj vam bo leto 2008 pisano in uresničeno po vaših željah, vse to vam želi žena,mamica dveh sončkov.

Pozabila sem napisati,da je opravljena tudi kolonoskopija, je b.p.,pa tudi do sedaj mami ni shujšala čisto nič.

Pozdravljeni!

Žal mi je za vašo mamo, vendar sigurno obstaja možnost ozdravitve, saj vemo, da je medicina izredno napredovala, imamo vrhunske strokovnjake, zdravila, tako da upanje sigurno je.

Upam in želim, da se bo javil kdo, ki ima izkušnje s podobnimi težavami in vam bo lahko pomagal. Je pa škoda, da si zdravniki ne vzamejo več časa za sorodnike in na en sočuten način razložijo kaj in kako. Res škoda!!

Želim vam veliko notranje moči in poskušajte pogumno zreti v prihodnost.

Draga tudi!Hudo mi je,da je tudi vašo družino prizadela ta zahrbtna bolezen!Tudi mi se borimo s tem,le da v drugačni obliki te bolezni.Najbolj hudo je,ko ne veš kako in na kakšen način bo vse skupaj potekalo.Si stalno v dvomih,imaš upanje,pa čez trenutek zopet spoznaš,da je upanje brezupno:(En dan je mami vsa vesela,dobre volje,polna optimizma,drugi dan izgleda,da ne bo prenesla več niti ure teh bolečin.Najhuje je,ko ti zdravnik pove,da ne morejo nič več narediti,da je vse brezupno,da bo stanje samo še slabše……
Vse tri ostanite močne,razmišljajte pozitivno in VSE DOBRO VAM ŽELIM!

Tudi, ne znam ti dobro svetovati. Lahko le rečem, da čim bolj mirno (kakor se seveda sploh da ob takšni diagnbozi) počakate na vse izvide. Mislim, da je to velika prednost, da je mama v dobri kondiciji, da je pozitivno naravnana. Včasih še tako brezupen primer za medicino ozdravi in včasih primer z odlično prognozo preživetja umre. Ni 100%-ga pravila. Zato upam, da je tvoja mami med tistimi srečneži, ki se jim uspe rešiti te zoprne bolezni.

Javi se še kaj!

Iz vsega srca se zahvaljujem,vsem tistim,ki ste moje pisanje brali in pa tistim,ki ste mi odpisale.
Včeraj žal mami ni imela pulmologa,rekli so,da bo danes kakor tudi preiskava CT pljuč,mogoče še kaj drugega? ampak naši mami kaže dobro,naj bi šla celo domov na vikend.Veste mami ni,da samo leži,vi in pa mi sploh ne moremo verjeti,da ona želi skuhati božično večerjo,ona bi papala pečeno domačo purico pa mlince,skuhala bi sarmo…moji hčeri bi rada spekla palačinke,ker baje mala (4,5let)pravi da to najbolje zna babi.Ona bi jedla prazne,ne tistih z marmelado.Za Božička si želi tisto ta veliko kuhinjo,da bo svoji babici spekla štrudl in palačinke,pili bosta limonado.Sin je tudi zelo priden v šoli.Moram priznati,da kljub službi,obisk v bolnici,hitro kaj skuhati padem zvečer kot žakelj.Komaj takrat čutim,kako sem utrujena.Med takšnim tempom žal tudi mine 10 dni,da otroku ne pogledam zvezkov,zato sina toliko bolj pohvalim,da sem zelo,zelo srečna,da je spoznal situacijo kot trenutno je,in da sem zelo ponosna nanj,da prevzema vlogo učenja resno,kar se vidi na ocenah.Mami pa najbolj uživa,ko pride na obisk in ji zrecitira ocene,ki jih je ta dan dobil.Mami je takrat zelo srečna.Tudi pove,da ima mene,sestro,mojo hčero zelo rada,ampak naš Matias je pa zanjo kralj.Sama si je zmeraj želela sina,zato menim,da v njemu vidi,to kar si je želela.On bo babico imel pod stara leta,on bo prevzel vinograd,in poglej ti ga res,sin ima interes vsega povezanega s tem.Rad bi šel za kmetijskega tehnika,se nadalje izobraževal,med počitnicami ne želi z nami na morje,ne on bo pri babici in njenem prijatelju pomagal v vinogradu…skoraj 9000 trsov!!!Tudi mož mi zelo stoji ob strani,me razume,zadnjič je malo tudi on polikal perilo,spolnost je od kar smo izvedeli za mamo postavljen na stranski tir,ampak maniva da je tako zdaj prav,to ni sedaj pomembna stvar,ker sva oba zelo čustvena je takrat ko je vsakič nekaj posebnega,in to je ravno tisto lepo.Včeraj jaz nisem mogla na obisk,sem bila cel dan v službi,sta jo obiskala mož in sin skoraj 2h so klepetali,sem bila presenečena,ker drugače hodimo skupaj,mi je olajšal izčrpan dan s tem da sta jo obiskala.
Ponoči tudi ni dobila injekcij,samo eno pred spanjem,pravi da je zelo dobro spala brez bolečin.
Ne morem pozabiti in nikoli ne bom,ko sem jo v sredo obiskala,sem sedla k njej na posteljo pri oknu,zrli sva na zasneženo pohorje (hodim redno 2x tedensko sob.+ned.zjutraj) do postaje Luka),se slisnili z obrazom nakar so se nama vlile solze.Dragi moji to niso bile solze žalosti,nasprotno bile so solze sreče tako nama je bil lep ta trenutek.Mami pravi skupaj bova hodili gor,sicer jaz ne tam kot ti,pa tudi ne tako hitro kot ti,ampak bom še šla gor s tabo.Nakar prekine Bog noče videt jokajočih obrazov,ne Bog želi videti nasmejane obraze,obraze polne radosti in veselja po življenju,zato ne želi,da nas vidi objokanih očk.Jokamo naj doma,v avtu…ona tega ne želi,ker to boli.Spoštujem njeno željo,odslej je mami v naši luči zdrava,hodimo k njej nasmejani polni upanja,da to bolezen s skupnimi močmi premagamo z našo ljubeznijo,spoštovanem drug drugega,odpuščanjem,razumevanjem,pripravljeni pomoč dati tudi drugim,ki so je potrebni….tako so mene in sestro vzgajali najini starši.In verjemite kljub današnjemu času,tempu življenja,egoističnosti so še dobri ljudje,srečujem jih vsakodnevno.Bog mi daje signal s tem,da mi te ljudi usmerja,daje na preizkušnjo,sem pripravljena pomagati.Če vas bo zanimalo,kar se mi je dogajalo od prejšnjega četrtka vam bom z veseljem napisala,vsak dan od četr.do pon.so se mi dogajale stvari,ki se mi doslej nikoli niso dogajale.
Lep prihajajoč vikend vam želim vaša tudi.

Eno najlepših pisem, ki sem jih prebrala. Draga Tudi, vaša mami je lahko vesela, da ima vas za hčerko, pa tudi zet in vnuki so enkratni.Pa sama s svojo pozitivnostjo ogromno naredi. Tako je prav, da planira, kaj vse bo naredila.
Sama sem v 55. letu, s pljučnim rakom, ki je metastaziral v bezgavke in kasneje v kosti se borim že šesto leto. Ampak tudi jaz sem zelo optimistčna. Stalno sem si govorila, da moram narediti še to in to (prej ne smem umreti), dočakat še drugo vnukinjo od hčerke. Zdaj moram dočakat še prvega otroka od sina. Skratka borim se. Moja družina je čudovita in to mi daje moč. Ko sem bila in občasno sem še najbolj na tleh, mi je hčerka čez vikend dala danes 6-letno vnukinjo, ki me je “dvignila gor”.Zdaj se ukvarjam tudi s 3-letno vnukinjo.
Mislim, da je vaša mami na najboljši poti. Saj ne umremo vsi za rakom hitro.

Hornerjev sindrom na levi veki imam že 2 leti in pol tudi jaz. Mi je bilo rečeno, da je to posledica obsevanja bezgavk in kosti. Nobena operacija za dvig veke 2mm ni možna.Sem se kar sprijaznila. Važno, da sem živa in koliko toliko brez bolečin. Večji problem mi je odpoved leve roke (pareza), ki je tudi posledica zabrazgotinjenja živcev v vratu z obsevanjem.

Želim vso srečo, in stojte ji še tako ob strani in boste zmagali!

Tudi, javi se, kako ste?

Jaz bi rada vedela, kaj se ti je dogajalo…

Torej naša mami je bila za božička doma.Povem vam, da ni bilo nič kaj prijetno,saj nismo vedeli kako se naj sploh obnašamo,kaj naj rečemo.Zmeraj je ležala,bolečine pa take.Predpisali so ji le tablete proti bolečinam,mislim da Tadol.Po teh je dobila prvi dan jemanja zvečer osip,oz.mehurčke po celem telesu,koža jo je srbela.Klicali smo,da bomo te prinesli nazaj,naj ji dajo nekaj druga,pa nam povedo,naj jemlje Lekadol.Mislim no.Zaradi bolečin smo jo namesto v četrtek peljali že v sredo nazaj,to noč so jo tudi priklopili 2X na kisik,dobila tudi 3 injekcije in glicerin pod jezik (med ostalim je srčni bolnik).Izrazila je tudi željo,da za Silvestrovo ne želi domov,ker ne prenaša teh bolečin,po moje je mislila da s tem kvari nam praznike,skratka vsi smo bili napeti.Ponoči ni mogla spati,zato pa je čez dan zgledala obupno utrujena,zmeraj cumala.Bila je do 30.12. v bolnici,nakar so ji rekli,da bo premeščena na pljučnega na Pohorje.Tako jo je lepo šofer rešilca zapeljal gor, oni pa o premestitvi nič ne vedo in da oni že nimajo postelje zanjo.Tako je naša mami lepo čakala,da je nekdo od nas prišel po njo.Občutek je imela,da je odpisana,mislim nihče nič prav ne pove,nič ne ve…Na pljučnem so ji dali termin 03.01.08 termin za bronhoskopijo.In s tem je prišel tudi nov šok za našo mami.Oni je namreč ne bodo operirali.Rak pljuč 8 cm,ki se nahaja na njeni levi strani pritiska zgleda na lopatico ali kje,tik ob glavni aorti,baje zelo nedostopno.Tako je rekel zdravnik,ki je opravil bronhoskopijo,opozoril jo je tudi,da ne ve če še ne bo treba 1x opravit bronhoskopijo,ker ni dovolj odvzetega tkiva,ker ne more.Bronhiji in preostala pljuča pa so b.p.Bronhoskopijo so opravili ambulantno,po 2h je lahko šla domov.Šla je na Bizeljsko,kjer živi z njenim partnerjem.Dobila je predpisane obliže morfija,Tramal kapljice.Ker je imela težave s prebavo odvajanjem blata in pa oprostite prdeci,sem ji svetovala naj pije kefir.Šla sem na google,ji 4 liste sprintala vse o kefirju,ta med ostalim kao preprečuje nastanek novih rakavih celic…in pomagalo je.2X ji je na dom prišel tudi vaški zdravnik dat injekcijo proti bolečinam.Obiskal jo je tudi vaški župnik,kateremu se je tudi spovedala.Tako je bila doma vse do te srede 16.01.08,od takrat pa bi naj sledilo obsevanje v Lj,ker bi naj bila naročena.In glej ga ti,ko naša mami pride v Lj pa se o tem nič ne ve,ne o terminu obsevanja…lahko bi sedla v avto in občutka,da je odpisana in da se ji je sesul svet vrne domov.Toda odločna je želela do enega izmed zdravnikov,da se o tem pogovori,pa naj ji pri milem Bogu že nekdo pomaga,ker ne prenese več dneva z mislijo,da je v njej nekaj kar se širi,jo uničuje…
Z uspehom,zdravnik jo je poslušal,ona in njen partner sta bila 1h na posvetu pri zdravniku.V sredo so ji odvzeli 4 epruvete krvi,opravili rentgen.V četrtek so želeli opraviti obsevanje,ampak ni šlo,ker ima zelo močno otečene bezgalke ob vratu proti ključnici,ta dan so ji le to punktirali.V petek ob 7.30 dobim SMS,naj je prosim nihče ne kliče,ker jo peljejo na Golnik.Tam so ji tudi opravili bronhoskopijo,tudi tam baje ni bilo dovolj reprezentivnega materiala,tako da bo ponovno šla na Golnik v pon.ali torek,kjer bodo nekako direktno odvzeli vzorec pljuč.
V Lj.je navdušena nad osebjem zdravniki in med.sestre so več kot prijazne,v sredo je rekla,da ne ve kdaj je nazadnje imela občutek,da je za njo najsrečnejši dan,sreda je bila zagotovo.Po dolgem času je imela občutek,da se ji bo z zdravniške strani pomagalo,da se bo nekaj začelo dogajati.
Trenutno je na infuziji,ker bruha,tudi Amoksiklav dobi direktno,ker tablete Amoksiklava zbruha.Poročam malo naslednji teden kako in kaj,danes grem naši mami v Lj.na onkološkega na obisk.Takoda,pot pod noge.

Lepa Vas vse pozdravljam in želim prijeten vikend,radi se imejte

Vaša tudi

joj avtor,seveda pozabljeno tudi,se vidi da se mi mudi:)))

Tudi v torek sem bila pri mami v Lj na onkološkem. Zadeva je sledeča, znano je, da gre za pljučno žleznega raka. Rak na pljučih je sedaj 14 cm, sega v predel 2. in 3. rebre, tako je rekla. Mami je to sredo, torej včeraj pričela z obsevanjem. Sledi ji 10 obsevanj, potem bo cca. za 3-4 tedne odpuščena domov, da si telo malo opomore, potem sledita 2 kemoterapiji, takrat bo tudi v bolnici, potem zopet domov za 3-4ted., pa ponovno kemo. Mami je že včeraj in pa danes potožila, da zateka v obraz. Rahlo otečen je tudi predel med ključnico in vratom. Kaj menite dragi tisti ki me prebirate, je to morda reakcija na obsevanje ali ?. Želela bi, da bi mi kdo bil tako prijazen in mi delil mnenje, mogoče kdo koga pozna s podobno ali isto diagnozo. Kaj sploh lahko pričakujemo, upamo še zmeraj na vse najboljše. Toda??? Pomagajte mi prosim, že dva dni tavam, polno glavo skrbi, misli… Ta vikend žal ne bom mogla v Lj, sem zelo nahodna, psihično pa zgleda več kot izmozgana, to čuti že mož in oba otroka, res so več kot tolerantni, zelo jih imam rada, sem jim zelo hvaležna.
Res se Vam vsem zahvaljujem že vnaprej za kakršenkoli odgovor, mnenje…
Od nedelje ne bruha več, je pa shujšala iz konfekcijske št.46 na 42. V torek je bila videti lepa, imela lepa rdečkasta lička, bila je presrečna obiska mene, sestre in pa najine tete, torej njene svakinje.

Vaša tudi

Tako rada bi ti rekla kaj, karkoli, pa nimam nobenih izkušenj z boleznijo, ki je zasenčila življenje tvoje mame.

Moj ati je zbolel za rakom, pisala sem na strani bolečina ob izgubi ljubljene osebe-gl.zgoraj,pod ruriko Ali tudi moj ati odhaja k angelom. Moja zgodba, zelo teža in huda.

Ata je umrl 18. dec.

Lahko me vprašaš kaj drugega, karkoli, sicer pa mislim nate, vem, dobro vem, kaj prestrajaš…

Ves ta pogum, ki ga zdaj nosiš v sebi, je zelo potreben, kajti pride dan, ko se zrušiš, ko padeš… takrat rabiš ljudi.

Samo človek si, včasih bi moral biti iz železa…

Veliko poguma in sreče, potrebna si jo ti in tvoja mami…

Draga tudi!
Žlezni rak na pljučih je adenokarcinom pljuč. Zdravljenje je odvisno od obsega bolezni pa tudi od stanja bolnika(pridružene bolezni, pljučna funkcija…).Odgovoril bom glede zatekanja v obraz-odkrito-zatekanje pri pljučnem karcinomu je posledica rasti tumorja, vraščanja tumorja v zgornjo veno kavo ali zastoja limfnega sistema v področju tumorja, kajti tumorske celice dejansko to delajo-se nahajajo v limfi,se tam množijo in zato motijo normalen obtok limfe-zaradi tega se pojavi otekanje v obraz, vrat, na zgornjem delu prsnega koša so vidne prosevajoče vene pod kožo in podobno.
Omenjena sorta raka v splošnem res nima dobre prognoze, je pa tudi res,da ne morete za vsakega individualnega človeka vedeti,kako se bo bolezen obnašala-poznam primere s hujsimi diagnozami, ki so preživeli, je pa res,da je bila pri takih ponavadi bolezen bolj omejena. Kakorkoli, skoncentrirajte se na zdravljenje, predvsem je pomembna tudi kemoterapija, ne samo obsevanje, ker adenokarcinom ponavadi dobro odgovori na zdrvaljenje s kemoterapijo.
Dolgoročni potek bolezni pa je sedaj res težko predvidevati.Je pa rak pljuč bolezen, ki se hitro obrača, če se lahko tako izrazim.,po domače.Prva leta so najbolj važna, v prvih dveh letih se v bistvu pokaže,kako bo zadeva potekala,npr.pri raku dojke, vemo,da ni tako;tam se lahko zasevki pokažejo tudi po 10,15ih letih od diagnoze,ampak zopet-pomemben je tudi gostitelj tumorja,se pravi vsak posameznik, in če le-ta dela na sebi, lahko ogromno profitira.
Za konec bi dodal še to,da še tako slaba diagnoza raka ne pomeni konca, poznam primer moškega z glioblastomo, ki živi že 18 let z njim, vmes je imel 2 recidiva,ampak ima kvalitetno življenje, po vseh medicinskih stališčih pa bi “moral” biti že zdavnaj pokojni.Tako da,rak je res individualen in nepridvidljiv!
Držite se in srečno.Lepo jo bodrite in pozdravite!
Lepe pozdrave!

Res se vam 1000x iskreno iz srca zahvaljujem. Včeraj je mama kot omenjeno zatekala, dobila je nekaj za odvajanje vode in tako uspešno do 18h polulala 5 litrov. Tako, da upam da bo. Tudi zjutraj na viziti je bilo rečeno, da se vidi po obsevanjih 3x, da je uspešno. Zjutraj sva se slišali. Kaj vam naj povem, rekla je, da je za zajtrk dobila spasiran bel kruh v beli kavi, ker ne more požirati. Rekli so ji, da je to zagotovo posledica bronhoskopije, malo poškodba mogoče ali pa malo vneto. Noč je kar mirno prespala. Ni ne na infuziji, niti ne bruha. Vprašali so jo tudi, če bi šla domov na vikend, odklonila je, želi obsevanje speljati do konca, ne da bi staknila še kak nahod ali kakšno virozo, kar bi seveda zdravljenje zavleklo ali pa še poslabšalo.

Medicinc res Vam hvala za izvirno poročilo, če bo sledilo še kakšno bom zelo vesela, bodisi od Vas ali kogarkoli. Hvala, hvala!!!!

Naša mamica je v bolnišnici na Pohorju.Včeraj dopoldan padla v komo, danes dopoldan se je zbudila iz kome.Zdravniki ne morejo verjeti. Naša mami je prava borka, polna upanja, želje po življenju, tako bolna, pa vendar močna.
Bila je do pred enim tednom na Pohorju v bolnici. V torek je želela domov, v sredo driska,driska…Zdravnica je ob odpustu rekla, da je ves oddelek, torej večina pacientov z drisko, da razhaja virus. Driska do četrtka. V četrtek smo jo peljali na duhovno zdravljenje k Stephen Turoffu. Tisti dan je vse kar je pojedla tudi zbruhala, tudi vodo. Ampak tako si je to želela, bil je zares prekrasen dan v Bledu 8,5 stopimj sonček nas je grel, v srcih smo bile povezane z ljubeznijo, katere se opisati ne da. Bile smo jaz, mami in moja sestra. Prekrasen dan, nikoli ga ne bom pozabila. Toliko da omenim pot nazaj v CE pa -1 stopinja. Zvečer smo jo peljali na urgenco, kjer je 4 ure prejemala infuzijo, nato odpuščena domov. Tudi v petek vse dobro, do večera, takrat jo je zagrabila dihalna stiska, ni dobila zraka. Sestra jo je peljala na urgenco, nato pa so jo od tam z rešilcem peljali na Pohorje.
V soboto sem po službi šla k njej govorili sva o tem in onem. Med ostalim je izrazila željo, da po kemooterapiji, katero bi naj dobila jutri, želi iti v dom za starostnike. Sicer s težavo, ampak naj se zgodi samo njena volja, sem sprejela in ji tudi na njeno zahtevo, oz.željo obljubila, da bom govorila tudi s sestro, kajti pričakovala je, da ona tega ne bo sprejela. Prosila me je, naj pogledam po internetu kje so takšne ustanove. Pospremila me je celo do pritličja bolnice do vrat, čeprav sem ji rekla da naj ne hodi, da se ne bi prehladila. Aja prinesla sem ji tudi banane, eno sem pojedla jaz v avtu, ker do takrat še nisem kosila, ostale sem dala njej. Meni na ljubo je tudi dve celi kot jaz rečem sparkirala, prav nasmejala se je, ker za kemo mora biti močna. Naker mi reče da ima potrebo, da bi mi dala denar za njuna dva sončka, moje otroke za pico. Sem ji rekla mami nehaj no, pa saj imamo, ona meni ne tako želim. Sestra pride zvečer domov z obiska od nje pa mi izroči 20 evrov za vnuka za pico. Morete mislit. Tudi hvala bogu, kot sem ji obljubila sem to tudi storila govorila sem s sestro glede njene želje, doma. Seveda kot je predvidevala ni sprejela takoj. Komaj po dolgem pogovoru je situacijo zgleda da nekako razumela.
Zahvaljujem se Bogu za vsak trenutek, za vsako sekundo, da jo vidim, sedaj je v Božjih rokah in naj Bog odloči kako in kaj. Mogoče pa sedaj ravno potrebuje nekoga tam zgoraj, ampak dobrega. Naša mami je dober človek. Ne želim biti egoist in jo zadrževati na tem svetu zaradi sebe. Ne naj gre svobodna. Svobodna sem jaz mami in svobodna si ti mami. Naj se zgodi božja volja.
Morete mislit, včeraj sem večino dneva bila s sestro ob njej. Na uho sem ji šepetala, jo božala, govorila da jo zgoraj čaka naš atek, njena mama in pa njena sestra in da tam zgoraj ne bo sama. Nikoli ne bo sama večno bomo skupaj. Vsak dan, vsako uro vsako sekundo bomo izžarevali njeno ljubezen, katero je vlagala v nas. Solze so ji tekle pri zaprtih očeh v stanju kome. Prišel je tudi župnik in opravil maziljenje.
Danes sem ji na uho šepetala molitev Sv. angel varuh ,moj in pa Oče naš, ki si v nebesih, začela je zavijati z očmi, nakar se je mami čez čas zbudila iz kome. Naj omenim, da je ravno v tem času potekal svetlobni krog srečanja S Turoffom na Bledu, in tudi g. ki jo poznamo in je bila danes tam je zagotovila, da so ravno od 10h bili z besedami o naši mamici z mislimi ob njej. Vsa neorientirana, kje je in kaj kaj. Sva ji s sestro rekli, da je tako dolgo spala. Spila je s slamico polno tisto bolniš. šalco vode ampak s presledki, brez da bi ji karkoli zaletelo. Infuzijo prejema že od včeraj. Morfij je nazadnje dobila včeraj ob 20h.
Ne morem vam opisat občutka, ko se je zbudila iz kome da sva ravno tisti trenutek bili ob njej. To je zame dragocenost, ki je nikoli v življenju ne bom pozabila. Vsi so začudeno gledali bolnišnično osebje in sama zdravnica, ki je takrat prišla na vizito.
Sledil je pogovor z zdravnico, odločili smo, da ji bodo dajali morfij, da ne bi trpela bolečin v polni zavisti, ampak naj sladko zaaja in naj jo pot popelje k očetu v večni mir, ker je osebje opravilo vse kar je v njihovi moči.
Problem je ta presneta aorta, ki ji pritiska na sapnik, kar ji onemogoča, da dobi zrak. Levo in desno krilo pljuč čisto,. Pljučno žlezni golob kot je rekla, besede rak ni marala.
Bog naj se zgodi tvoja volja brez bolečin in trpljenja ob njeni smrtni uri.

Iskreno se vam opravičujem za dolgo pisanje, ampak tako je zgleda moralo biti, nekaj me je gnalo k temu in tudi prepričana sem vi vsi to razumete, zato iskreno iz vsega srca hvala vam vsem.

Hvala tudi, da deliš te trenutke z nami……ampak življenje je tako nepredvidljivo in polno upanja……

Tudi,

hvala, ker deliš te žalostne pa hkrati lepe trenutke z nami. S svojim pisanjem in razmišljanjem o odhajanju ljube mame boš nehote marsikomu pomagala lažje prenesti podobno situacijo in nakazala pot v razmišljanju, ki zelo pomaga, ko nekoga izgubljamo. Tako lepo se poslavljaš od mame….

Želim ti veliko lepih trenutkov z mamo in veliko moči in poguma še naprej!

Pozdravček,

Tudi,
ko berem tvojo zgodbo, kako preživljaš poslednje urice in trenutke ob mamici, se spominjam zadnjih bojev pri mojem atiju…

Ko bi lahko, ko bi prišel trenutet, ki še enkrat poletela k njemu, mu šepetala vse tiste besede, ki sem mu jih zadnje dni, ko sem slutila in prav tako prosila boga naj ga reši teh muk. Jaz vse to kar si napisala zelo razumem.

Kako je zdaj z mamico?

Mamica je zaajala za večno in je pri očetu. Ni besed s katerimi bi napisala ali povedala kako me boli, boli…šok, ker sem bila prepričana, da se bo po komi v katero je padla v ned.17.02.08 čez čas prebudila. Zaspala je v prepričanju, da je raka premagala, reakcije bruhanja in drisk je pripisovala reakcijam obsevanja in upala na kemoterapijo v torek 19.02.08. Pogreb je želela v ožjem družinskem krogu, brez govorov, sedmine. Njeno željo sva s sestro spoštovali in izpolnili. Solist je zapel Ave Marijo, odigrana je bila tišina, s sestro sva žaro nesli sami in jo tudi sami položili , sledila je Sv.maša in pa kosilo res samo v družinskem krogu. Bil je lep sončen dan, tudi to je oboževala.

Rojena 03.09.1951 3+9+1+9=22
Umrla 20.02.2008 2x2x2=8
oče umrl 17.05.1990 17+5=22, očeta pogreb je bil 22.05.1990
pa tudi pogreb očetovega očima, torej dedka je bil 22.02.2006

Boriti se je treba do zadnjega, to so bile vedno besede mamice. Upanje, upanje, upanje…

Osmrtnica s sliko je v današnjem Večeru. Zelo lepa ženska ne? Pa tako čast ima, kajti danes sta v Večeru tudi osmrtnici spoštovanega gospoda dr. Janeza Drnovška. Večkrat je omenila g.dr. Drnovška.