Pozdravljeni,

Star sem 36 let, športnik. Dobra 2 meseca nazaj sem med tekom utrpel poškodbo meniskusa (MR izvid spodaj) v desnem kolenu.

Od trenutka nastanka poškodbe več ne tečem in se ukvarjam le še z hojo, kolesarjenjem in plavanjem. Posebnih bolečin ali zatekanja kolena po teh aktivnostih ne občutim. Hodim normalno, brez večjih bolečin, vendar čutim, da je koleno »drugačno«.

Bil sem napoten na MR in dobil sledeči izvid/mnenje:

Standardne sekvence.

Čisto blag kostni edem v medialnem delu medialnega partije ta.

Blag sklepni izliv.

Sklepni hrustanec in lateralni meniskus so primerni.

Horizontalna ruptura medialnega meniskusa v posteriornem rogu, ki se razteza od

posteriornega roga v korpus in se odpira mestoma na spodnjo ploskev, večinoma pa je

intrasubstančna. V manjšem delu se odpira tudi na stransko prosto ploskev v manjšo

parameniskealno cisto.

Sklepne vezi so primerne (ACL, PCL, MCL, LCL).

Vidne kite in mišice so primerne.

Bakerjeva cista na tipičnem mestu, 5 x 1,5 x 1 cm.

V patelofemoralnem kompartmentu plitve fisure je hrustanca lateralno patelarno – lokalno

omejena hondromalacija druge stopnje.

Mnenje: Ruptura medialnega meniskusa. Druge spremembe, kot opisano.

Zanima me sledeče:

           Ali omenjene aktivnosti (hoja, kolesarjenje, plavanje) slabšajo poškodbo oziroma zavirajo naravno celjenje?
            Je zdravljenje lahko samo konzervativno (fizioterapija ipd.) ali je potreben kirurški poseg?
           Je pri kirurškem posegu potrebno odstraniti poškodovani meniskus ali ga je možno »popraviti« (zašiti)?
           Se bom po zdravljenju in okrevanju oziroma rehabilitaciji lahko še ukvarjal s tekom?

Lep pozdrav in hvala za odgovore!

Pozdravljeni!

Dobra vprašanja. Naj poizkusim odgovoriti.

1. Aktivnosti in celjenje

Celjenje meniskusov je blago rečeno nepredvidljivo. Glede na opis smatram, da je ruptura bolj degenerativnega tipa (pretežno intersubstančna), kar pomeni, da je tkivo meniskusa že nekoliko “utrujeno”. To je negativni napovedni dejavnik za proces celjenja. Hkrati je prisotna manjša parameniskalna cista, kar pomeni, da skuzi rupturo meniskusa sklepna tekočina prodira navzven. Tudi ta tekočina v rupturi meniskusa zavira celjenje. Dodatno, vse aktivnosti, ki obnavljajo poškodbo, zavirajo celjenje. Je pa skoraj nemogoče reči, katere aktivnosti to so. Verjento je še najboljši simptom, ki naj Vas usmerja, bolečina. Karkoli ne boli, je zelo verjetno nenevarno. Pregovorno sta seveda kolesarjenje in plavanje ugodna športa za kolena, vendar nikakor ne pričakujem, da je to vse, kar boste lahko počel.

Izhod celjenja pa je, kot rečeno, precej nepredvidljiv. Lahko da se bo ruptura “utišala” in postala klinično nema, prav popolnega celjenja pa niti ne pričakujem. Možno je, da bo ruptura napredovala, postala mehansko nestabilna in s tem močno moteča.

2. Kirurgija

Sam se pri degenerativnih rupturah meniskusov, ki niso mehansko moteče (brez preskakovanja ali zatikanja kolena, pretežni simptom je bolečina), praviloma odločam za konzervativno terapijo. Odločitev je sicer individualna, vendar je moja osnovna naravnanost v tem primeru neoperativna. Pacient lahko torej poizkusi povsem brez terapije, lahko z FTH, PRP (trombocitna plazma) tudi ni slaba opcija (po mojih izlušnjah pomaga pri cca. 2/3 pacientov), kirurgija ostaja kot rešitev, ko/če ostala terapija odpove.

3. Šivanje vs. resekcija

Generalno pravilo je, da je travmatske raztrganine, kjer je tkivo meniskusa praviloma močnejše, lažje popravljati, degenerativne pa težje. Potrebno se je zavedati, da šiv meniskusa ni povsem zanesljiv poseg in povsem možno je, da s časom šiv spusti in se meniskus ponovno odtrga. Ne bi pa upal v naprej napovedati, kakšen bi bil poseg pri Vas. Pustil bi si odprti obe opciji in bi se odločil na licu mesta. Včasih je potrebno manjši del ostraniti pa se lahko ostanek prešije (npr. ustje parameniskalne ciste). Ta odločitev bi torej padla tekom posega. Je pa danes trend, da se čim več meniskusa ohrani.

4. Prihodnost teka

Ali bo še možno teči? S časom skoraj zagotovo da. Praviloma se tovrstne lezije meniskusov s časom zaližejo, včasih šele po op., ampak večinoma gre. Je pa takšno koleno nekoliko bolj izpostavljeno obremenitvam notranjega kompartmenta in posledično obrabi. Boljše vprašanje je verjetno, ali je pametno še dalje teči. Danes živimo v družbi, kjer je moderno biti fit, na nek način je to tudi statusni simbol … Vprašanje pa je ali je to res do takšne mere koristno za telo, kot je to oglaševano. Star profesor nam je enkrat rekel: “Pomislite, kdaj živali tečejo?” Zato je moje osebno gledišče večinoma takšno, da je smotrno početi tisto, po čemer se človek dobro počuti. Res pa je, da lahko medicina danes precej pomaga tudi tistim, ki si želijo aktivnosti kljub težavam s sklepi. Žal pa je na koncu vedno izstavljen davek.

Upam, da sem odgovoril.

Z lepimi pozdravi,

Klemen Aleš Pilih