ŠE O MOBINGU NA SODIŠČU, KJER PA UPORABLJA S SVOJO NEODLOČNOSTJO IN POČASNOSTJO UVEDBE SLUŽBENEGA NADZORA MINISTER ZALAR NEVERJETNO DRUGAČNA MERILA KOT NPR. OB DOMNEVNO NEZAKONITEM SLEDENJU KLICEM NA ISTEM SODIŠČU-

V zvezi z “zaklenitvijo moje pisarne ” z dne 8.1.2010-Varnostnik je dobil navodila sekretarke sodišča, naj me v poslovne prostore sodišča ne pusti, kar mi je ta dan zjutraj z obžalovanjem in zelo vljudno tudi povedal. Sekretarka sodišča je najverjetneje ravnala zvezi s tem v nasprotju s svolimi pooblastili, ker menim, da ona ni oseba, ki je pooblaščena na sodišču za urejanje kadrovskih zadev, do mene se je preko tega, kar je sporočala varnostniku, obnašala poniževalno, ne vem, kako so si tudi ona in njeni izbrali dan 8.1.2010-Če bi se naj štelo, da mi je delovno razmerje prenehalo dne 7.1.2009, potem bi moral biti zadnji delovni dan 6.1.2010, na ta dan bi morala vodja od mene zahtevati primopredajo, pa tega ni storila, Na dan 8.1.2010 mi potemtakem v tem primeru ni bil nihče iz sodišča upravičen dajati navodil, naj karkoli storim, vendar pa sekretarka ravno to je storila, ker je zahtevala, naj opravim primopredajo kar s sodnim osebjem (strojepisko in vpisničarko), kar nikakor ni pravilno, tisti dan pa za primopredajo nikakor ni bil pravi. Šlo je za očitno prekoračitev sekretarkinih pooblastil. Ker sem imela 7.1.2010 nemoten dostop do delovnega mesta, sem upravičeno sklepala, da sodišče spoštuje določbo 3.odst.85 čl. ZDR, po kateri mi delovno razmerje ne preneha do pravnomočnosti sklepa o predlogu za zadržanje učinka prenehanja pogodbe o zaposlitvi, vendar sodišče tega ni storilo. S svojo “reakcijo” z dne 8.1.2010, ki pa v bistvu še traja, je povzročilo tudi, da nisem mogla dobiti iz pisarne niti svojih stvari. Če se to zdi komu normalno postopanje vodilnih s sodišča, zlasti še sekretarke do uslužbenke, ki je delala na sodišču 17 let in to brez očitkov o kvaliteti dela, le da v bistveno večjem obsegu, kot bi bilo treba- prosim………..Koliko trpi zaradi takih intrig delo sodišča, vodstva sodišča seveda ne skrbi. Ne vem, kaj še minister Zalar čaka, da lahko sekretarka sodišča še vedno vleče plačo iz proračuna…., on pa se sklicuje, da še čaka na poročilo,…

V postopku odpovedi mi ni bil varovan vsaj 3-dnevni rok za pripravo zagovora, ki ga predvideva 83.čl.ZDR. Vabilo na zaslišanje sem prejela dne 22.9.2009, zaslišanje pa naj bi bilo 24.9.2009. V elektronskem sporočilu vodstvu sodišča z dne 23.9.2009 sem zapisisala, da se zaslišanja ne bom udeležila, ker imam celo dopoldne delo z vnaprej vabljenimi strankami, kar je seveda moč šteti kot opravičilo, res pa je, da sem v nadaljevanju zgolj še pripomnila, da ne gre za nobeno kršitev delovnih obvez, kar pa nikakor nimogoče šteti kot moj zagovor, ampak zgolj “opozorilo” delodajalcu, naj se neha ukvarjati s postopkom proti meni za nič….Sodišče mi tega, da sem imela na dan zaslišanja “zakaj nočem na obisk k njihovemu specialistu medicine dela in športa” neodložljive delovne obveze nikakor ni moglo oprostiti….Sledila je odpoved…Kaj je vodstvu sodišča pomembno in kaj nepomembno, je postalo še bolj očitno…

Dokazno breme, da naj bi jaz storila resno kršitev delovnih obvez, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega procesa, je seveda v smislu ZDR na strani delodajalca, slednji pa tega niti slučajno ni uspel in tudi ne bo mogel dokazati. Če sem lahko uspešno in v veliko večjem obsegu kot je potrebno opravljala svoje delo pri delodajalcu 17 let, pa nisem bila doslej še na nobenem preventivnem zdravniškem pregledu, potem res z ničemer delodajalec ne more dokazati, da tudi vnaprej ne bi bilo tako. Prav nasprotno-resne motnje delovnega procesa je povzročilo ravno takšno prepovedano dejanje delodajalca, ki pa je že hudo v javnosti škodovalo ugledu delodajalca, v bodoče bo pa ta škoda, ki jo bo utrpel delodajalec še bistveno večja, če bom morala z zadevo tudi pred evropske institucije (v Luxemburg in Strasbourg).

Navedena odpoved KI IZPADE DOBESEDNO KOT BI SE SODIŠČE NORČEVALO IZ MOJE HUDE OSEBNE TRAGEDIJE ZARADI SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV pomeni tudi hudo stopnjo mobinga proti meni, kar seveda je huda kršitev zakona s strani delodajalca-(sodišče). Delavec vendar ni brezoseben predmet, ( kot sem bila jaz za vpletene v konkretno odpoved pogodbe) , za katerega pa je predsednik sodišča-Andrej Baraga potrdil celo tudi javno za POP TV, da je delal za sodišče dobro., Iz istega TV prispevka (objavljen je bil na POP TV dne 5.1.2010) je tudi moč razbrati iz izjav strokovnjakov s področja delovnega prava in varstva pri delu, sicer očitna v zakonih zapisana dejstva, da ni nobene zakonske ovire, da bi zadevni zdravniški pregled opravila v tujini, pa četudi na lastne stroške. Bistvo takšnega pregleda vendar je, da delavec pridobi zdravniško spričevalo o delovni sposobnosti oz. nesposobnosti, ne pa da se zadovolji potreba delodajalca, da nekoga nekam pošlje.

Leona ,ne nisem več zaposlen pri tistem delodajalcu,ker sem uporabil vse pravne poti.Ko sem kot prvo opozoril delodajalca na mobing(pismeno) in da se kršitve odpravijo v 8 dneh,tega on ni stroril ampak mi je začel še bolj groziti ,sem takrat podal prijavo na policijo in delavskemu inšpektorju in šele nato sem lahko dal izredno odpoved.Naj povem še to da mi je delodajalec pred tem že tako dejal da nimam več službe in da mi bo dal on odpoved zaradi krivdnih razlogov z moje strani in v tem primeru se nebi mogel prijaviti niti na zavodu za zaposlovanje.Vendar sem jaz takrat poklical na delavsko inšpekcijo in so mi tam svetovali kako naj naredim in prehitim delodajalca.
Naj povem da mediacija ni uspela,ker mi je bivši delodajalec ponudil drobiž samo da bi umaknil kot odškodovanec tožbo proti njemu v rednem postopku,ko je bilo strorjeno kaznivo dejanje mobinga in ogrožanje varnosti.Seveda se takrat z odvetnico nisva strinjala in je sedaj šlo vsa naprej v tožbo.
Na tožilstvo še potekajo zasliševanja in trenutno še nisem dobil vseh dokumentov kako je potekalo zaslišanje delodajalčevih prič(bivših sodelavcev) in delodajalca in delavske inšpekcije.To je seveda pred kazenski postopek in na podlagi teh pričevanj se bodo na sodišču odločili ali naj nadaljujejo.
Priporočam ti da zbiraš vse dokaze,ki jih imaš SMS,pismene dokumente,zvočne posnetke,potrdila psihiatra,zdravnikov,skratka sve kar je mogoče,tudi zapisnikov z policije,sodišč in drugo.Potem si pa poišči dobrega odvetnika,po možnosti iz drugega kraja,ker se zna zgoditi da je delodajalec oz njegov odvetnik povezan z odvetniki iz istega kraja.
Če te pa še kaj zanima mi pa piši na e-mail [email protected] in me lahko še kaj vprašaš in ti bom svetoval,če bo le v moji moči.

Očitno ste tudi vi eden od tistih, ki svoje delavce “vzgaja” s šikaniranjem.
Milostljivi gospod delodajalec, nihče od vas ne pričakuje, da boste svoje delavce zavijali v vato. Pričakuje pa se korekten, iskren in dostojanstven odnos do podrejenega, kot sočloveka, brez žaljenja, zahrbtnega vedenja, podtikanja, degradiranja, poniževanja, vzvišene arogance in kar je še teh nizkotnih prijemov. Če vam pri podrejenem kaj ni všeč, se ga lahko pokliče v pisarno in se mu na samem to iskreno, odločno, a vljudno pove. Ne pa da se ga podj… pred drugimi in to po možnosti s kakimi dvoumnimi forami, kot je na primer, da edino njemu milostljivi ne izvoli odzdraviti, ko ga šikanirani pozdravi. Potem pa, če bi se delavec komu kaj pritožil, bi pa on veljal za neumnega, ker si kao spet nekaj domišlja… Ja, poznamo take!
Če so, milostljivi, vas starši vzgajali na tak način, da so vam govorili “pamž”, “neroda”, “za nobeno rabo nisi” ter “itak ne bo nič iz tebe”, ne mislite da so vas s tem odlično pripravili na kruto življenje. No ja, pripravili so vas zgolj na kruto življenje. Ne pa tudi na lepo življenje :)))
In da, obstajajo tudi podjetniki, ki lepo ravnajo s svojimi zaposlenimi. Pa so jim zaposleni za to tudi hvaležni, čutijo pripadnost firmi in taka firma bolje cvete, kot tista, kjer vsi z muko hodijo v službo. Ker se gredo tja samo grizti drug drugega za: “real življenje,kjer je boj za “preživetje” dnevna nuja” (citiram vaše besede). V glavnem, s takim načinom razmišljanja se ne pride na dolgi rok. Dvomim, da boste še dolgo delodajalec 😉

Pa še to: Če me morda prepoznate na kakem razgovoru za službo, me prosim NE vzemite v delovno razmerje ;)[/quote]

Evo,tipična reakcija razvajenega osebka.ki še enega teksta ne prenese:)))))))to je to ,o čemer sem pisala.
Nič se ne boj,v moji firmi delajo ljudje,ki imajo pogum,samozavest,znanje…in se tud slučajno ne pustijo tretirati tako kot si ti zgoraj opisala…če kapiraš kam pes taco moli.
Bejba,odrasti in nehaj jokat in stokat.[/quote]

Samozavestni? hehe..

Samozavesten človek nima potrebe, da bi si občutek lastne vrednosti pridobival na tuj račun. O nasilju nimate pojma, a?

Pozdravljeni,
vsi ki se vam to dogaja MI JE ISKRENO ŽAL…trpite v službi in na koncu ko poiščete “človeško”pomoč, še dobite odgovore kot jih ima “MILOSTLJIVA DELODAJALKA”-GROZA!!!!
Ne bom niti komentirala njenih postov, ker so neprimerni in predvsem neresnični!
Imam samo eno prošnjo, na fakulteti delam seminarsko nalogo iz te teme in me zanima, če ima kdo podatke o dokazljivosti mobinga na sodišču?? Ali obstaja karkoli, s čem lahko psihično nasilje na sodišču dokažeš?Ali ljudem res ostane samo boliška in čas, da si poiščejo drugo službo?

Lp
FVV

hja no moja žena dela 1 leto v vrtcu in ko slišim kaj vse se dogaja ti postane slabo…kolektiv večinoma žensk ob tem še zafrustriranih na vse možne načine je kot kaže strup za delovno okolje…Moja žena je drugače oseba, ki ima svoja načela ja iskrena, odprta in predvsem popolnoma neškodoželjna obenem ima problem v službi že zaradi tega ker se rada lepo uredi in ker je tudi po zunanjosti zelo simpatična….otroci jo imajo neizmerno radi s starši ima super komunikacijo, ravnateljica je bila naravnost navdušena nad njo…ampak zamislite ker se je postavila za pravice otrok, ki so v vrtcih vsakodnevno kršene s strani vzgojiteljic pa bolje da ne napišem kaj vse se dogaja z ubogimi malčki v vrtcu ko strašev ni zraven je s strani svojih sodelavk doživljala predvsem psihične pritiske na najbolj zvite in nizke načine…sama sploh ni mogla verjet da so ljudje tega resnično sposobni…(namerna diskreditacija, izmišljevanje razno raznih zgodbic, obrekovanje, pripisovanje krivde za dogodkee ki jim sploh ni bila priča, lobiranje pri nadrejenih, da je nesposobna, da se ne vklopi v tim, širjenje laži itd) no na koncu ji je še ravnateljica rekla, da je očitno nekaj narobe z njo ker pač je imela težave z dvema sodelavkama ki sta bili vodji enote v kateri je delala….če bi se to dogajalo meni bi seveda zbiral dokaze igral nizko igro nazaj, na koncu pa bi vse prijavil in tožil…ampak ona je slepo verjela da se bo nekako uredilo, tudi podporo ki jih jo je imela od nekaterih sodelavk ki tega ne odobravajo ampak se ne želijo izpostaviti seveda v ključnih trenutkih ni dobila…tako, da sedaj bomo videli kako se bo zgodba razpletla pogodba se ji namreč isteče sama si niti ne želi več te službe ker je totalno razočarana obenem pa je po letu dni v tej službi vidno psihično zdelana, veliko bolj nemirna,nervozna itd….jaz sem ji sicer svetoval naj vse prijavi policiji, inšpektioratu in naj se bori seveda sem ji pripavljen pomagati samo izpostavit se pa kljub temu mora ona, samo problem je da ni tip zato, ker se bo zlomila prej ona kot pa vsi ostali, ker če bo to naredila je vprašanje kako nizko lahko gre še nasprotna stran je pa dejstvo, da takih stavri ne bi smeli pustiti in stoično prenašati….

Ponavadi so tisti, ki izvajajo mobing nad drugimi v privatnemu življenju prave reve, ki se želijo nekje dokazati.

Npr. naš direktor je odraščal v družini kjer je mama imela in še ima glavno osebo (obnaša se kot Hitler)…on je star 40 in se je še vedno boji in je lepo tiho. Prav tako pred svojo partnerico je bolj “copata” kot kaj drugega…v službi pa je najbolj pameten in se spravlja nad vsakim…. ker edino tukaj ima moč “na svojem teritoriju”. Meni se takšni ljudje smilijo. Sem se dolgo obremenjevala s tem in se sekirala, ko se je spravljal name… sedaj pa se samo še nasmejim in povem svoje… če mu kaj ne paše lahko mirno odidem še danes. Ampak ponavadi si potem premisli (večina izpadov je napad name in ne na moje delo)…. Je pa res, da v takem okolju ne moreš dolgo zdržati. Najboljši pokazatelj je, da nas je zaradi slednjega v enem mesecu lanskega leta zapustilo kar 5 ljudi (kolektiv jih šteje 12)….

Zamenjan službo, če si dovolj samozavestna in sposobna, točno veš za kaj se splača trošit energijo in zakaj ne.

Preberi temo Don Don sendvičarna.

Sam sem zdržal en mesec, kot sem imel pogodbo nato pa povedal kaj jim gre in vrnil obleko in seveda se niso strinjali z mojo miselnostjo, zato pa sem odprl temo na MONu in poglej kako se je prijela s tem da sam že kar nekaj časa nisem nič pripisal, ji pa redno sledim.

Ob prebiranju vseh komentarjev, sem se odločila, da tudi sama povem svojo zgodbo, mogoče bo komu pomagala.

Kot prvo moram reči, da se z marsikaterim zgornjim komentarjem strinjam. Zaposlena sem v javni upravi, kjer se, kot opažam, res dogaja veliko mobinga; mogoče ima to res kaj veze s tem, da je v javni upravi zaposlenih veliko žensk, med katerimi pogosto vlada tekmovanje, predvsem pa nevoščljivost. Tudi sama imam probleme s šefico, s katero se že skoraj od samega začetka ne razumem najbolje, čeprav je relativno “nova” v tej službi, tako kot jaz (2 leti pri sedanjem delodajalcu). V teh dveh letih je poizkušala že vse mogoče: od ustrahovanja, poniževanja, dretja, praktično vse kar naredim, skritizira; seznam bi bil lahko dolg par strani. Poleg tega vem, da me blati pred drugimi zaposlenimi (ker sem jo parkrat slučajno slišala, kako me je obrekovala po telefonu), mi je pa tudi že v obraz rekla, naj dam odpoved in tudi naredila vse, da bi me v podanje odpovedi prisilila. Ko sem se obrnila na njenega nadrejenega je bil rezultat samo ta, da je bila poslana na par seminarjev o komuniciranju, kar pa ni prineslo nobene spremembe razen te, da se je potuhnila in me ne napada več tako odkrito kot prej. V tem času je tudi uspela naščuvati svojega nadrejenega ter še marsikaterega sodelavca proti meni. Delo je tako postalo težavno, karkoli naredim prav je samoumevno, napake v mojem delu se išče z lučjo, če kaj ne znam (ker sem tudi sama šele pred par leti diplomirala), se to obeša na veliki zvon, namesto, da bi se mi pokazala rešitev, moje ideje se zavrnejo kot nepomembne, zmeraj sem grešni kozel za vse, kar gre narobe…. Čeprav imam VII. stopnjo izobrazbe opravljam večinoma samo še administrativna dela, na področju, za katerega sem bila zaposlena, praktično ne delam več.

Vse to sigurno vpliva na človeka, vendar imam srečo, da imam nekoga, ki mi stoji ob strani, ko mi je najhuje in mi daje vedeti, da nisem jaz tista, ki ima probleme s sabo. To tudi predlagam ostalim žrtvam, neko podporo, pa tudi če se obrnejo na psihologa, če nimajo nikogar drugega.

Mobing je drugače res težko dokazati, ne glede na vse leporečje v zakonih v smislu “delavca je potrebno zaščititi pred trpinčenjem”, saj je v mnogih primerih, tako kot v mojem, nadrejeni tisti, ki izvaja mobing. Vsem žrtvam predlagam, kot je bilo že omenjeno, naj pišejo dnevnik, naj poskrbijo, da je ob dogodku zraven čim več prič, predvsem pa naj se obrnejo na sindikat ali, če ta ne nudi dovoljšnje opore, na inšpektorat za delo oz. inšpektorat ministrstva za javno upravo, če ste javni uslužbenec. Najbolj pomembno pa je, da se ne pustite ustrahovati. Seveda vsak sam pri sebi ve, koliko pritiska zmore prenašati oz. kdaj pametnejši raje popusti in si najde drugo službo (če je to mogoče). S tožbami zaenkrat še nimam izkušenj, sem pa že vložila zahtevo za varstvo pravic (piše nekje v zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o javnih uslužbencih), ko si mi hoteli podtakniti napake nekoga drugega, zaradi katerih bi lahko pristala na disciplinski ali pa bi me odpustili. Vsekakor si priskrbite čimveč informacij in dokazov (komunicirajte čimveč pisno v službi, prek mailov!!!) , kjerkoli lahko, obstaja tudi društvo zoper mobing (mislim da se imenuje Pogum).

Naši “dragi” delodajalki pa še to v razmislek: očitno ste dovolj zrela oseba, da znate prenesti kritike oz. nestrinjanje svojih podrejenih. Moja šefica tega ni sposobna in zato zavira kreativnost ter posledično razvoj.

Srečno vsem!!!!

Tudi jaz sem bil žrtev mobinga na delovnem mestu. Zaposlen sem bil v društvu, kjer se določena vrsta ljudi bori za svoje pravice. Čudno mi pa je da za pravice drugih jim je pa malo mar. Sam sem delal za določen čas čeprav bi moral dobiti že zdavnaj pogodbo za nedoločen čas. Zdravniški pregled sem opravil samo, ko sem prišel delat na društvo potem pa nič več. Vem tudi, da se delodajalci vtikajo v zasebnost zaposlenih čeprav, jim ZDR to jasno prepoveduje. Ukvarjajo se z nepotrebnimi stvarmi, namesto, da bi delali to kar je njihova naloga. Skrbeti za poslovno finančno stabilnost. Dejstvo je, da poskrbijo za svojo rit druge pa po domače zaj… v glavo. Težko je delat za minimalno plačo pa da ti še nekdo gnoji po glavi.Tako kot je napisala danii. Taki šefi, ki ne znajo sprejeti kritike oziroma ODGOVORNOSTI za svoja dejanja niso sposobni konstruktivnega vodenja. Kar se pa tiče samih postopkov glede tožb pa vsega. Stožiš takrat ko prideš v penzijo. Torej nikoli.

Povem vam, da se je dogajal mobing na policijski postaji Bežigrad v Ljubljani in žrtev mobinga je bil policist. TOŽBO JE DOBIL IN 8000 EVROV ODŠKODNINE. zdaj ga še grdo ne upajo pogledati.

Če koga zanima in glede na to, da so bila določena vprašanja glede mobinga so spodaj naštete tipične oblike trpinčenja in nadlegovanja na delovnih mestih

1. TRPINČENJE / MOBING TIPIČNE OBLIKE TRPINČENJA / MOBINGA
1.1. NAPADI ZOPER IZRAŽANJE IN KOMUNICIRANJE
– omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja s strani nadrejenega
– omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja s strani sodelavcev
– prekinjanje govora, jemanje besede
– kričanje, zmerjanje
– nenehno kritiziranje dela
– kritiziranje osebnega življenja
– dajanje nejasnih pripomb
– zastraševanje po telefonu
– pisne grožnje
– ustne grožnje
– izmikanje neposrednim stikom, onemogočanje stikov s pogledi, odklonilne geste in zbadanje

1.2 NAPADI, KI OGROŽAJO SOCIALNE STIKE ŽRTVE
– z žrtvijo se nihče več noče komunicirati
– ignoriranje v primeru, da žrtev koga sama nagovori
– premestitev v delovne prostore stran od sodelavcev
– sodelavci imajo prepoved pogovora z žrtvijo
– splošna ignoranca sodelavcev

1.3 NAPADI, KI OGROŽAJO OSEBNI UGLED ŽRTVE – obrekovanje
– širjenje neutemeljenih govoric
– poskusi smešenja žrtve
– izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
– poskus prisile v psihiatrični pregled
– norčevanje iz telesnih hib
– oponašanje tipičnih vzorcev vedenja z namenom, da se nekoga osmeši
– napad na politično in versko prepričanje
– norčevanje iz zasebnega življenja
– norčevanje iz narodnosti in etične pripadnosti
– siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samospoštovanje osebe
– napačno ali žaljivo ocenjevanje delovnih naporov
– dvom v poslovne odločitve žrtve
– žrtev je pogosto deležna kletvic in obscenih izrazov

1.4 NAPADI ZOPER KAKOVOST DELOVNEGA MESTA
– žrtev ne dobiva več novih delovnih nalog
– žrtvi so odvzete vse delovne naloge
– dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog
– dodeljevanje nalog pod ravnjo kvalifikacij
– dodeljevanje nalog nad ravnjo kvalifikacij
– poškodovanje delovnega mesta žrtve

1.5 NAPADI ZOPER ZRAVJE
– Dodeljevanje za zdravje škodljivih delovnih nalog
– Grožnje z fizičnim nasiljem
– Uporaba lažjega fizičnega nasilja
– Fizično zlorabljanje
– Namerno povzročanje psihične škode

2. NADLEGOVANJA: NEUSTREZNE OBLIKE VEDENJA IN NADLEGOVANJA
2.1 NADLEGOVANJE ZARADI SPOLA
– Fizična napadalnost in zastraševalno vedenje do nadlegovane osebe
– Sramotilno obrekovanje, blatenje ali žaljenje
– Posmehovanje in širjenje neresnic o spolnem življenju nadlegovane osebe

2.2 NADLEGOVANJE ZARADI SPOLNE USMERJENOSTI
– Sramotilno obrekovanje ali žaljenje in zastraševalno vedenje do nadlegovane osebe
– Posmehovanje, poniževanje, ter širjenje nezaželenih zgodb, šal in komentarjev
– Fizična napadalnost do nadlegovane osebe

2.3 NADLEGOVANJE ZARADI STAROSTI
– Posmehovanje ali poniževanje zaradi starosti,
– Neumestne šale, zgodbe in komentarji na račun starosti
– Fizična napadalnost zaradi starosti

2.4 NADLEGOVANJE ZARADI IZOBRAZBE
– Posmehovanje ali poniževanje zaradi slabše ali boljše izobrazbe, kot jo ima napadalec
– Obrekovanje, sramotenje in žaljenje zaradi slabše ali boljše izobrazbe, kot jo ima napadalec

2.5 SPOLNO NADLEGOVANJE: Verbalno spolno ravnanje / nasilje:
– pogoste spolne tematike
– nagovarjanje k zmenkom in nezaželenemu druženju
– razglašanje svojih spolnih podvigov, opolzki komentarji, siljenje k spolni dejavnosti
– neželene šale s spolno vsebino
– namigovanja in uporaba obscenega jezika ali gest
– neželena pisna sporočila s spolno vsebino
Neverbalno spolno ravnanje / nasilje:
– nedobrodošlo osvajanje
– pohotni pogledi
– žaljivo spogledovanje
– strmenje v posamezne dele telesa
– spolno sugestivne geste
– nezaželeno razkazovanje spolnih organov
Fizično spolno ravnanje / nasilje:
– nepotrebno dotikanje in trepljanje
– ščipanje
– nenehen vdor v intimno bližino
– nezaželena masaža vratu ali ramen
– nezaželeno ali vsiljeno poljubljanje in objemanje
– spolni napad (poskus posilstva)
– vsiljen spolni odnos (posilstvo)
Karierno spolno ravnanje / nasilje:
– ponujanje ugodnosti v obliki nadlegovanja
– ponujanje ugodnosti v obliki višje plače
– pogojevanje sprejema v delovno razmerje
– preverjane sprejema v delovno razmerje
– ponujanje drugih bonitet v zameno za privolitev v ravnanje spolne narave

A sindikata pa nimate. Da poskusiš preko njih, Mi smo imeli kar veliko težav, po menjavi vodstva pa smo ustanovili Komisijo za preprevevanje mobbinga. In zadeva kar dobro dela. Je pa veliko dokazovanj, zasliševanj, spraševanj. Imeti moraš vse zabeleženo. Opis dogodka. Datum, ura, udeleženci, ravnanja. Saj se da urediti če se hoče.

Mobing. Tudi sama ga dozivljam. Sem samozavestna, ambiciozna, uspesna in zelo mocna oseba. Ko sem ugotovila, da sem “zaba, ki jo kuhajo nisem mogla verjeti kaj vse sem si dovolila. Zacne se z malenkostmi, ki ob tvojih poskusih izboljsati sebe in odnos do njih samo se poslabsa. K sreci sem bila tako dolgo naivna, da so napadi in obtozevanja postala javen predmet obravnave v podjetju. Torej dokazov ne manjka in mobing so potrdili tudi v vodstvu. Svojo situacijo bom resila. Mogoce kdo ne bo vec imel zaposlitve, ampak to zagotovo ne bom jaz.
Kako sem zdrzala? Kako pripeljala do tega? Delala sem. Delala kot crnc, v sluzbi in doma. Dokazovala vsak dan, da kljub pritisku zmorem. Vlagala sem veliko energije za zelo male korake. Na povrsju me je obdrzal moj moto: ni stvari, da jo ne zmorem in ni ga, da me bo unicil!
Slisi se verjetno mucno. Tudi je in danes bi (ce bi spoznala kaj dogaja) drugace. Vsak clovek ima svoje meje in ni prav, da zaradi kompleksov drugih sam sebe izrabljas do onemoglosti. Ampak verjamem, da vsi to dozivijo vsaj enkrat v zivljenju, pa ne mislim samo mobing ampak situacijo, ki je nepravicna in od nas terja veliko borbe.
Nasvet vsem zrtvam, ki ste se javili: borite se, iscite v sebi zadnje atome energije in se borite. Skrbite za telesno kondicijo in bodite mocnejsi kot napadalci! Nic vas ne bo resilo kot vas boj. Ni mame, ni zakona, ki vam bi povrnil samozavest, voljo in motivacijo za delo, zivljenje, nobeden razen vas samih. Pridite iz boja mocnejsi in z nasmehom. Edino to je zdravo za naprej. Nobena tozba, nobeden denar. Ker treba bo med nove leve, koze in konje, osle. Treba bo na novo in zaradi tega dokazite si ze zdaj, da zmorete. Trenutke zalosti pa prezivite v krogu ljubljenih in prijateljev. V boj pa z energijo! Srecno!

[email protected]

hvala!!!!

sem poslala moderatorjem prošnjo, da se izbrišejo moji posti… upam, da ugodijo moji prošnji!

hvala administratorju! 🙂 “tudi en”, upam, da se mi javiš na mail. Lp

Dober dan vsem skupja

Žalostno je prebirati vsa ta besedila,saj človeku ni jasno kako to,da obstajajo taki ljudje ! Kdaj bo na svetu mir in kdaj se bomo imeli vsi radi? Včasih so si ljudje znali pomagati, danes komaj čakajo da jamo skopljeju drugemu. Zakaj ? Res mi ni jasno, zakaj ? Kako pogrešam tiste čase ko smo bili vsi enaki, potem ni bilo razlik in ni bilo razhajanj in trenj. Kaj imamo še danes tekmovanje v materialnih dobrinah, grebatorstvo, čedalje manj prostora, manj hrane, več naravnih nesreč, manj gozda, več nezadovoljstva, pa nisem nikomur nevoščljiv da ima kar ima, samo ne pretiravat, a lahko nekdo kupi podjetje, ki so ga ustvarjali naši dedki….vse to so nam vzeli. Marsovci ! Saj potem ni čudno da svet tone, kaj ali mislite da bo kdaj mir, ne nebo ga, odkar obstaja žival imenovana človek svet propada. Če hočemo mir potrebujemo revolucijo, ta pa privede do trenj in vojn. Ja potem pa nakratko da se nebomo mučili, poglejte koliko popularnih Fukušim imamo v evropi. Samo čakajo iskrico, potem pa vodsvo reče ja ni se dalo pomagati, ja z vsemi je tako, ko je katastrofa je katastrofa. Sam prosim netega potem je res konec Svta, jaz pa hoče živeti, kaj ti pomlad je tu, vsi dobri ljudje vedno je up in osatnite takšni kot ste.

Veliko napisanega gotovo drži in dejstvo je, da je v javni upravi mobbinga preveč.

Sama sem v javno upravo prišle pred leti, takrat še polna samozavesti in idej. Ni bilo potrebno dolgo, da sem ugotovila, da so me vzeli samo za to, da bodo gospe sodelavke lahko v službo prihajale ob 9.30 in delale NIČ.

Dejstvo je, da je največji problem v ženskem kolektivu. Ker gre za ženska podtikanja, ki, ko jih prevedeš v tekst, izgubijo ves pomen. Potrebovala sem precej časa, da sem ugotovila, kaj je težava v tem kolektivu. Šefica je bila postavljena zaradi politike, ni imela pojma o delu, potem pa se je pojavila gospodična, ki jo je naučila slovensko in osnove tega dela in ker jasno, noče, da bi jo “izdala”, pokazala kdo je, je danes ona standard. Ker je “ona” čakala na neko stvar (recimo predalnik za liste), boš čakala tudi ti, je bilo slišati vsak dan. Moja šefica, brez hrbtenice, je bilo dopustila, da je bilo vse, kar je rekla “ona”, sveto. Karkoli je počela ona, je bilo pravilno, karkoli je mislila, je bilo pravilno in edino pravilno, vse drugo zaničevanja vredno. Seveda so se zadeve slabšale.

Mislim, da je največja težava v tem, da ženske drugače jemljemo konflikte. In da samo ženske znamo povzročati takšne konflikte, ki eni strani povzročijo nepopravljive rane medtem, ko jih zna druga prikazati kot neko napačno dojemanje preveč čustvenega osebka.

Ko sem rekla, da odhajam, mi je šefica rekla, da nikoli ne bom tako dobra, kot “ona”. Ko sem šla mi je rekla, naj ne vržem puške v koruzo. Hvala lepa, draga šefica. Vem, koliko sem vredna in vem, da se boljša od nje. Je pa res, da ti nikoli ne bom rekla, da si nekaj naredila izjemno dobro, če pa vsi vemo, da nisi.

Odhajam drugam. Kjer je, normalno, spet nagajanje. Je pa vsaj na nižjem nivoju. So igrice v smislu, kdo si je izmislil neko svetovno idejo. Ampak s takimi znam.

In ja, začetnikom v javni upravi je težko. Ker jim dejansko nihče namerno ne pomaga. Pustijo jih, šef nima časa, drugi jih zafrkavajo, da slučajno ne bi bili boljši, sploh, če imajo kakšne izkušnje. Javna uprava ni enaka privatnemu sektorju. Tukaj so druga pravila. In ja, so bolana.

Spoštovani,
zanima me če je ta primer mobing.
Naš šef je rekel da se moramo začeti SAMI učiti komunikacije z strankami, čez dva dni smo dobili po mejlu od njegovega namestnika da se začnemo učiti komunikacije po službi 1x na teden in da je prisotnost obvezna to pomeni da smo v službi od 8 ure zjutraj in do 17 potem pa še 2 uri po službi na to zadevo učenje.
hvala za odgovor

NE
O Mobingu govorimo, ko delodajalec, ali skupina zaposlenih, namerno ali načrtno škoduje posamezniku, tako da ga fizično ali psihično izpostavlja ali zapostavlja, ter s tem trpinči na delovnem mestu, kot govori slovenski prevod Mobinga.