Kaj naj rečem? Prav nič ti ne privoščim vsega tega.Nihče izmed mojih otrok ni kadil travce in vsega tega.Pa vseeno sočustvujem s tabo.Mora biti res hudič, ko želiš vse narediti in mu pomagati, on pa bi , kot da bi vse dobro, kar mu hočeš dati, izpljuval iz sebe.
Včasih bi bilo najbolje, da bi mu jih človek nasolil okrog kepe, potem pa ga objel in se pogovoril z njim kot človek s človekom.Ampak on je šibek in ne zmore.Nimam teh izkušenj.Nimam nobenega pravega nasveta zate.Ne odnehaj, trkaj po vratih, nekje bo pomoč, sem sigurna.Ah, prav nič ti ni dobro.Pošiljam ti en objem in ti želim, da se vse dobro izteče.Zate in za tvojega sina.Več ti ne znam povedati in dati.Drži se!

Če imaš 5.000 evrov, ga odpelji v Beograd na kliniko, kjer ga bodo “očistili” in potem ga bodo sprejeli v komuni.

Izvoli, kam naj ga pripeljem?
Csd bi moral zascititi otroke al kako, vsaj kolikor vidim na tv, jih vzamejo nesposobnim starsem! In evo priznamo, pa nic!
Placujem pa sama zanj… vec kot stane povprecen otrok ze od nekdaj! Komuna je 300 na mesec + kupi in nesi ali poslji, vse kar napisejo da rabi! + kilometrina po 800 km na mesec najmanj, + 3 vpise v 3 razlicne prve letnike (vse potrebscine, delovne zvezke, del.obleke… ) + placljivi terapevt! + voznja pa skupine za starse + obutev in obleka, ki jo povsod pozabi, izgubi, podari (komuni!)… in še verjertno sem premalo rekla!! In to sploh ne bi bil problem, ce bi slo v pravo smer…

Tako pa.. ja… naj ga kdo resi pred mano! Je zelo lep, priden, inteligenten mulo, pameten da mu ze skodi….

A veš, da spet naštevaš samo, kje zunaj družine iščete rešitev, nič pa ne pišeš, kaj ste kot družina naredili (ne sestanki ipd.)?

Kam ga pelji? Pojdita na sprehod, ti in on. Pojdita na kakšno kmetijo kaj skupaj početi, ti in on. Pojdita na izlet, ti in on.
Ne pridigaj, ne sprašuj, samo poslušaj, sprejemaj in razmišljaj o tem, kaj ti bo povedal.

Vikendi bodo za oba (in ostale člane družine) precej bolj znosni, vaši finančni izdatki precej nižji, otrok pa bo (končno) dobil to, kar očitno že nekaj časa zelo pogreša. Pravo pozornost starša.

A veš, da spet naštevaš samo, kje zunaj družine iščete rešitev, nič pa ne pišeš, kaj ste kot družina naredili (ne sestanki ipd.)?

Kam ga pelji? Pojdita na sprehod, ti in on. Pojdita na kakšno kmetijo kaj skupaj početi, ti in on. Pojdita na izlet, ti in on.
Ne pridigaj, ne sprašuj, samo poslušaj, sprejemaj in razmišljaj o tem, kaj ti bo povedal.

Vikendi bodo za oba (in ostale člane družine) precej bolj znosni, vaši finančni izdatki precej nižji, otrok pa bo (končno) dobil to, kar očitno že nekaj časa zelo pogreša. Pravo pozornost starša.
[/quote]

Saj to ji dopovedujemo že 5 dni, pa nič od nje.
Zdaj ga že sama ponuja CSD, samo da ga se reši.

Luna moja, ta otrok pa res ne more rect da nima pozornosti in ljubezen starsev! A s takim tempom, se bo morda tudi ljubezen ohladila…..

Skupni sprehodi, pogovori…. vsega je bilo! Pa nic pomagalo! Polno obljub, pogovorov, kao iskrenih…. in potem se pocutis izigranega, vsak dan bolj… in nimas vec moci, da bi se trudil… tisti bivsi odvisnik je lepo napisal, da tule ni pametno pisariti o tem, saj ste tukaj v glavnem taki, ki tega ne poznate iz prve roke …

VES, SELE KO KOT DRUZINA UGOTOVIS, DA PRAV NE ZMORES, ZACNES ISKAT POMOC OD ZUNAJ!!

Mamica rec da se zajebavas. Da se prepricam da res ni mozno da obstaja tako glupa matka.
Pejt se zdravt!

Spet nič ne poslušaš. NAUČI SE POSLUŠAT!

Ne pridigaj, ne sprašuj, samo poslušaj, sprejemaj in razmišljaj o tem, kaj ti bo povedal.

POSLUŠAM!!!!!!! KAJ PA MISLITE, DA SMO DELALI ZDAJ DVE LETI???
TOCNO VEM, KAJ MISLI, KER MI (ŠE PREVEC) POVE! IMAMO SUPER ODNOS ZE CELO ZIVLJENJE, DOKLER SE NE POJAVI POTREBA!

CELO ZIVLJENJE SE POGOVARJAMO!!! MULO MANIPULIRA!
EH, PUSTIMO RAJE… UZIVAJTE PRAZNIK IN SE NE UKVARJAJTE S TUJIMI PROBLEMI, CE JIH NE ZNATE RESIT

Saj to ji dopovedujemo že 5 dni, pa nič od nje.
Zdaj ga že sama ponuja CSD, samo da ga se reši.
[/quote]

Ne samo 5 let. Že vsa leta, ko se pojavlja s problemi (tudi tem) je v ospredju to, da naj kdo drug. Če prebereš kakšno temo od prej ti bo takoj jasno. Druga skrajnost je pa solo pohajanje tu in tam…otrok pa pri fotrovi novi familiji.

Pa jaz ne pišem o pogovorih, kjer nekaj zahtevaš od otroka, o obljubah, ki ti jih da ipd.

Pišem o druženju in poslušanju otroka, ko pripoveduje o vsem, kar mu leži na pamet.

P.S.: O tem, da je treba otroke poslušati, sem se naučila kot mama. Sem tudi jaz mislila, da je dovolj, da sprašujem, zahtevam ipd. A šele, ko sem začela prosto poslušati, kaj želijo povedati, kaj razmišljajo ipd. sem ugotovila, kje ga kot mama že dolgo biksam. Razlika je bila vidna praktično takoj, na mnogih področjih.
Kolikor razumem, gre pri vas za najstarejšega otroka. Žal je velikokrat tako, da starši najstarejše nekako spregledamo oz. pričakujemo od njih preveč, morda prehitro zahtevamo, da postanejo odgovorni, bolj odrasli ipd. kot od ostalih sorojencev. Mislim, da se odrasli premalokrat zavedamo, da jim morda naložimo preveliko breme.

Ja, verjamem, da ima sedaj vaš zasvojenec veliko pozornosti staršev. Žal jo je dosegel z negativnostjo, ker s pozitivnostjo (dobro učenje, vedenje …) očitno ni dobil (dovolj) tega, kar je želel oz. potreboval. Verjamem, da ti oz. vama z možem ni lahko. A kot razberem iz tvojega pisanja, nočeš nikakor uvideti, da moraš delati najprej na sebi, ugotoviti, kje ima vaša (celotna) družina težave, namesto popuščanja otroku postaviti meje itd.

…to zgodbico…najprej me je stisnilo…joj…groza ubogi starši…
Nisem imela namena pisati, ker nimam nasveta, ampak…sedaj pa mislim da je to ena VELIKA provokacija.
Prvič…ko je bilo navedeno…danes bo problem rešen…HALO a lahko nekdo pri zdravi pameti z resnimi nameni napiše da bo problem otroka, ki se vleče že več let, rešen v enem dnevu.
Drugo kar nekdo, nek odgovoren starš ne bi izrekel…ponujanje LASTNEGA otroka CSD da reši težave.
Vsi nasveti ki so bili navedeni tukaj pa…nobeden ni padel na plodna tla…vse je pretežko…še celo DOBRO služba je pomebnejša od LASTNEGA otroka.
To je en velik nateg, če pa je ta problem resničen pa…ni čudno da je dete zabredlo.

Tocno to! Ne da se mi vec spreminjat, ker nisem slaba mama, so me preucevali podolgem in poprek, zdaj naj on nekaj spremeni ce hoce ali pa tudi ne. Jaz sem ze utrujena od vsega… taka sem … vzemi ali pusti!

Nekdo zgoraj je omenil, da se podobna tema ponovi vsake toliko. Sem se šla malo detektiva. Če je avtorica te teme z nickom enaizmedredkih, potem ne gre za provokacijo. Drži pa tvoj zadnji stavek.

Za eno leto, ga zaprite v kevder, oskrbujte ga s hrano in toaletnimi potrebščinami, pa naj ta čas razmišlja.
Pa kevder izolirajte, ker se mu bo trgalo. 😉

Če bi šlo za mojega otroka, spremenim smer vrtenja Zemlje, če je treba. Na take spremembe sem pripravljena.
Iz tvojih zapisov veje pa samo obtoževanje drugih in obtoževanje otroka. Kaj pa ti? Ego do neba, nedotakljiva, nespremenljiva.
Če si se spreminjala, sori, se nisi v pravo smer, bo treba še enkrat, pa še enkrat, pa še tisočkrat, če je treba. Konec koncev gre za tvojega otroka. Če se ti nisi pripravljena spreminjat zanj, zakaj bi zanj poskrbel CSD ali kdorkoli drug?

Zato ker sem rabila dve leti, da so mi dopovedali, da nisem kriva in da sem dobra mama. Delala sem kar so mi rekli, vlak pa še vedno drvi v isto smer… Morda pa le ni od mene odvisno… morda pa le nimam vsemogocne moci…

A moj post si pa spregledala? Namerno?

Mislim da bi mogoče res zalegli samo še trdi in represivni ukrepi.Trda roka.Samo oče je očitno šel in pustil to mamo samo z velikimi problemi, naj jih rešuje , kot ve in zna.
Bi rekla, da je lahko dajati nasvete, dosti težje jih je udejanjiti.

Torej si očitno nestabilna oseba, zakompleksana in imaš kup lastnih težav začevši z odnosom do same sebe…
Če potrebuješ 2 leti in nekoga drugega, da ti razlaga, kakšna mama si…

Po vseh teh letih s sinom in pri vseh tvojih letih (sklpam da že blizu 50!), ti še vedno ne veš, da tudi dobri ljudje delajo napake in da če narediš napako, ne pomeni, da si tako slab, le da dobre mame napake popravljajo, slabe pa prenašajo svojo odgovornost na druge.

Zakaj se m zdi, da smo te že večkrat brali v zadnjih nekaj letih?! Kam si se do danes premaknila s točke izpred dveh ali treh let? Ja, verjamem, da se ti je ogromno dogajalo in da imaš občutek, da si se premaknila sto na uro, ampak dogajalo se je vse v krogu iste točke, ker premaknila se nisi nikamor.